Deset osupljivih zanimivosti o snegu, ki jih verjetno še ne poznate

Sneg je eden najbolj prepoznavnih naravnih pojavov zime, a kljub temu o njem kroži veliko poenostavljenih ali celo napačnih predstav. Za belino, tišino in čarobnostjo se skriva presenetljivo kompleksna znanost, redki vremenski pojavi in zanimivi naravni ekstremi.

Tukaj je deset preverjenih dejstev o snegu, ki razkrivajo, da je veliko več kot le zimska dekoracija.

1. Sneg v resnici ni bele barve

Posamezen snežni kristal je prozoren. Bela barva snežne odeje nastane, ker množica kristalov razprši svetlobo v vse smeri. Gre za optični pojav, podoben tistemu pri ledu ali soli, kjer struktura povzroči vtis beline, ne pa dejanska barva materiala.

2. Sneg deluje kot naravni izolator

Zaradi velike količine zraka, ujetega med kristali, ima sneg zelo nizko toplotno prevodnost. To pomeni, da učinkovito zadržuje toploto in ščiti tla, rastline in živali pred ekstremnim mrazom. Prav ta lastnost je razlog, da so snežne zavetje uporabljala tudi tradicionalna arktična ljudstva.

3. Iglu ni topel, je pa dobro zaščiten pred mrazom

Pogosta trditev, da je v igluju lahko “sobna temperatura”, je pretirana. Vendar pa raziskave in terenska poročila potrjujejo, da se lahko temperatura v notranjosti ob prisotnosti ljudi in vira toplote dvigne nad ledišče, kar je v primerjavi z zunanjim mrazom velika razlika.

4. Snežne kepe se lahko oblikujejo same od sebe

Ob zelo specifičnih razmerah lahko veter ali rahlo nagnjen teren ustvarita naravno oblikovane snežne valje, znane kot snežne rolice. Gre za redek pojav, ki zahteva mokro plast snega in podlago, na katero se sneg ne prime.

5. Sneženje v Sahari ni mit

Čeprav Sahara velja za eno najbolj vročih območij na svetu, so na njenem severnem robu zabeleženi primeri sneženja. Znan je dogodek iz Alžirije, ko je sneg prekril peščene sipine, kar so potrdili tudi satelitski posnetki.

6. Poznamo pojav snega z grmenjem

Tako imenovani thundersnow je redek, a znanstveno potrjen vremenski pojav. Gre za snežno nevihto, pri kateri se pojavita tudi bliskanje in grmenje. Zaradi snežne odeje je zvok pogosto utišan, zato je pojav še bolj nenavaden.

7. Sneg je lahko rožnat ali rdeč

Tako imenovani lubenični sneg povzroča mikroskopska alga Chlamydomonas nivalis, ki vsebuje rdeče pigmente. Alge uspevajo v hladnih okoljih in se pogosto pojavijo spomladi, ko se sneg začne taliti.

8. Snežinke niso nujno vedno edinstvene

V naravi je skoraj nemogoče najti dve popolnoma enaki snežinki, vendar to ni absolutni zakon. Fiziki so v laboratorijskih pogojih ustvarili zelo podobne, skoraj identične kristale, kar dokazuje, da je ponovljivost teoretično mogoča.

9. Največja zabeležena snežinka je bila izjemnih dimenzij

Zgodovinski zapisi iz ZDA omenjajo snežni kos širine skoraj 38 centimetrov. Znanstveniki poudarjajo, da je šlo najverjetneje za skupek več kristalov, ne za popolno snežinko, a primer še vedno velja za enega najbolj ekstremnih.

10. Snežne pošasti na Japonskem so povsem naraven pojav

Tako imenovane snežne pošasti niso bitja, temveč drevesa, ki jih v gorah Japonske prekrijejo debele plasti ledu in snega. Nastanejo zaradi zmrzovanja superohlajenih vodnih kapljic, rezultat pa so dramatične, skoraj pravljične oblike.

Sneg je torej veliko več kot le zimska kulisa. Gre za pojav, ki povezuje fiziko, biologijo, meteorologijo in človeško zgodovino ter nas vedno znova opominja, kako zapletena in hkrati očarljiva je narava.

* Slike so simbolične, Foto: Freepik, Wikipedia