Bo letos sadje črvivo? To pravi ljudski pregovor

Danes, 21. januarja, se spominjamo svete Neže, rimske mučenke, ki je umrla okoli leta 304, stara komaj trinajst let. Njeno življenje in zgodba nas opominjata na čistočo, pogum in predanost prepričanju. Neža je zavetnica devištva, vrtnarjev, deklet, zaročenih parov, žrtev posilstva, devic in tudi živali. Njeno ime izhaja iz latinskega Agnes, povezano z grško besedo hagne, kar pomeni »čista, nedolžna«, ali latinsko agnus, »jagnje«. Sorodna imena so Agnes in Ines.

Neža je bila hči plemenitih rimskih staršev, lepo in bogato dekle, ki je že zelo mlado vzljubilo krščanske vrednote. Sin cesarskega namestnika Simfronija jo je zasnubil, a Neža ga je odklonila. Užaljen zaročenec jo je razkril kot kristjanko, kar je pripeljalo do njenega mučenja. Kmalu po tem je umrla kot devica in mučenka, simbol čiste predanosti veri.

Zavetnica mnogih

Sveta Neža velja za zaščitnico čistosti in devic, skavtinj, vrtnarjev, otrok, zaročencev, žrtev posilstva ter živali, zlasti ovac, pastirjev in ovčarjev.

Nežo skoraj vedno upodabljajo z jagnjetom v naročju ali ob sebi, kot simbol nedolžnosti in krščanske žrtve. Pogosto jo prikazujejo kot mlado dekle z dolgimi lasmi, ki zakrivajo njeno telo, ali na grmadi, kjer je bila mučena. Drugi njen atribut je palma mučeništva.

Vsako leto na njen god v Rimu v cerkvi blagoslovijo dva jagenjčka, ki ju kasneje zakoljejo na veliki petek kot spomin na Jezusovo žrtvovanje. Iz njune volne stkejo palije za nadškofe, ki jih papež blagoslovi na praznik apostolov Petra in Pavla. Palije se nato hranijo v pozlačeni bronasti skrinjici na grobu sv. Petra in podeljujejo novim nadškofom.

Pri nas pravijo: »Sveta Neža kuram ritke odveže«, saj v tem času kokoši začnejo znova nesti jajca. Na njen god so ljudje v cerkvi darovali volno, vreme pa naj bi napovedovalo letino – če je sončno, bo sadje črvivo.

FOTO: Slike so simbolične