Ste se kdaj vprašali, zakaj ob kihanju zapremo oči?

Zimski meseci so pogosto zaznamovani s prehladi, virozami in drugimi sezonskimi obolenji. Vzporedno z njimi pa se pojavi še nekaj vsem dobro znanega – kihanje. Čeprav ga pogosto dojemamo kot nadležno nevšečnost, ima za naše zdravje pomembno vlogo.

Kihanje je naravni obrambni mehanizem telesa, s katerim čistimo dihalne poti. Ob tem se iz nosne sluznice odstranjujejo bakterije, virusi, prah in drugi dražeči delci, hkrati pa se nosna sluznica obnavlja. Če telo vseh nezaželenih delcev ne izloči že ob prvem kihu, pogosto sledi kihanje v zaporedju.

Kako poteka kihanje?

Proces kihanja se začne, ko drobni delci vstopijo v nosnici in razdražijo sluznico. Živčni končiči to zaznajo in pošljejo signal možganom, ki sprožijo hiter in usklajen refleks. Tik pred kihanjem se zaprejo usta, grlo in tudi oči, s čimer telo prepreči, da bi v dihalne poti vstopilo še več dražečih snovi.

Sledi močan krč prsnega koša in sunkovit izdih, pri katerem zrak skupaj s slino in sluzjo zapusti telo. Med kihanjem zrak skozi nosnici potuje z izjemno hitrostjo, mikroorganizmi pa se lahko razširijo tudi več metrov daleč.

Zakaj med kihanjem zapremo oči?

Zapiranje oči med kihanjem je povsem nehoten refleks. Možgani tik pred kihanjem pošljejo signal, zaradi katerega se veke samodejno zaprejo. Čeprav znanstveniki še nimajo povsem enotnega odgovora, zakaj se to zgodi, večina meni, da gre za zaščitni mehanizem. Telo naj bi s tem oči dodatno zavarovalo pred drobnimi delci in kapljicami, ki se ob kihanju sprostijo v zrak

Okoli tega pojava se je razvilo več mitov. Eden najbolj razširjenih pravi, da zapremo oči zato, da nam ob močnem pritisku zrkli ne bi izskočili iz očesnih jamic. To seveda ne drži. Čeprav se med kihanjem pritisk v telesu poveča, ta nikakor ni dovolj močan, da bi lahko povzročil kaj takega.

Zakaj kihanja ni priporočljivo zadrževati?

Čeprav se nam kihanje včasih zgodi ob neprimernem času ali na neprimernem mestu, strokovnjaki odsvetujejo njegovo zadrževanje. Če kih poskušamo preprečiti, se pritisk, ki bi se sicer sprostil navzven, preusmeri v druge dele telesa, kot so ušesa, sinusi, grlo ali oči. V redkih primerih lahko to povzroči poškodbe tkiv ali krvnih žil.

Znani so tudi posamezni primeri resnejših zapletov, ko je dolgotrajno zadrževanje kihanja povzročilo poškodbe grla ali glasilk. Čeprav so takšni primeri zelo redki, opozarjajo, da je kihanje naraven proces, ki ga telesu ne gre preprečevati.

Najboljša rešitev je, da kihnemo varno – v robec ali v pregib komolca – in s tem zaščitimo sebe ter druge.

Foto: Freepik, Pexels