Porabski Slovenec Alojz Hanžek prejemnik nagrade, ki jo podeljuje madžarska vlada

Slovenec iz Porabja Alojz Hanžek je prejemnik najvišje državne nagrade na narodnostnem področju, ki jo podeljuje madžarska vlada. Gre za pomembno priznanje njegovemu večdesetletnemu delu, s katerim je pustil močan pečat v kulturnem, družbenem in skupnostnem življenju Porabja. Za prejem nagrade ga je predlagala Zveza Slovencev na Madžarskem.

Hanžek se je rodil v slovenski družini na Gornjem Seniku v Porabju, kjer so doma govorili porabsko slovensko narečje. Po končani gimnaziji v Monoštru je svojo življenjsko pot tesno povezal z zavzemanjem za ohranjanje slovenskega jezika, kulturne identitete ter družbenega življenja slovenske narodne skupnosti na Madžarskem.

V okviru svojega dolgoletnega delovanja je bil več mandatov član občinskega sveta Občine Gornji Senik ter Slovenske narodnostne samouprave, kjer je dosledno zagovarjal interese lokalne skupnosti. Od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je aktiven tudi v Zvezi Slovencev na Madžarskem, kjer kot član predsedstva pomembno sooblikuje kulturno in družbeno življenje slovenske manjšine.

Ob prejemu nagrade je Hanžek poudaril, da priznanje razume kot priznanje celotni skupnosti. »To priznanje ni samo zame. Je za vse tiste, s katerimi sem delal, tudi za mlade. Brez njih ne bi nikoli mogli toliko doseči,« je dejal.

Posebno pozornost namenja ohranjanju kulturnega izročila, med drugim sodeluje pri predstavitvah tradicionalnega borovega gostüvanja, tako na Madžarskem kot v Sloveniji. Borovo gostüvanje vidi kot pomemben del kulturne dediščine Porabja, ki jo je treba ohranjati in predstavljati tudi zunaj domačega okolja.

Zelo dejaven je tudi na področju folklore. Kar 17 let je vodil folklorno skupino Zveze Slovencev na Gornjem Seniku, ki velja za enega ključnih nosilcev kulturnega življenja v Porabju.

Svoje znanje Hanžek prenaša tudi na najmlajše. Z osnovnošolci deli znanje s področja sadjarstva, uči jih pletenja košar ter jih seznanja s tradicionalnimi veščinami. Pri tem opaža, da zanimanje za tovrstna znanja upada. »Lahko povem, da je danes tega zanimanja manj. Prav zato ne smemo pustiti, da te dejavnosti izginejo,« opozarja.

Zanj je izjemno pomembno tudi ohranjanje jezika v vsakdanjem življenju, saj se po njegovem prepričanju prenos jezika dogaja prav skozi vsakodnevna opravila, delo in običaje. »Če ohranimo jezik in običaje, ohranimo sebe,« poudarja.

Po njegovih besedah nosijo največjo odgovornost za ohranjanje slovenskega in porabskega jezika starejše generacije. »Mladi niso krivi, ker ne znajo porabsko ali slovensko. Krivi smo mi starejši. Otroci delajo to, kar vidijo in slišijo,« je še dodal.

FOTO: Facebook, VIR BESEDILA: STA