Ali bo zima dolga? Odgovor ima svečnica

Drugi februar, svečnica, je eden najpomembnejših zimskih mejnikov v slovenskem ljudskem koledarju. Ta dan je Cerkev posvetila spominu na Jezusovo darovanje v templju, v ljudskem izročilu pa je dobil še dodatno vlogo: veljal je za trenutek, ko se razkrije, kako močna bo zima in kakšno poletje sledi.

Stari pregovori pravijo:

• »Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.«
• »Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.«

Ti kratki stavki povezujejo vreme na en sam dan z dolgoročnimi pričakovanji – od poletne suše do pozne zime.

Kaj pomeni »moč« na svečnico?

V ljudskem jeziku izraz moč pomeni veliko vlage – dež, mokroto, taljenje snega. Če je bilo na svečnico mokro, so ljudje sklepali, da se je zima prezgodaj izpela in da bo v toplejšem delu leta primanjkovalo padavin. Takšno razmišljanje ni bilo naključno: izkušnje so pokazale, da zime z veliko odjuge pogosto preidejo v sušna poletja, saj se zimska zaloga vode v tleh porabi prehitro.

Pregovor tako ne govori le o vremenu, temveč o ravnovesju v naravi. Če se voda porabi prezgodaj, je zemlja pozneje ne more več zadržati, kar se pozna pri poljščinah.

Zelena svečnica in dolga zima

Drugi pregovor opozarja na drugo plat:

»Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.«

Zelena svečnica pomeni, da snega ni, da so tla gola in da zima ni pokazala svoje prave moči. Po ljudskem prepričanju se v takem primeru mraz še ni izpel in se lahko vrne pozneje – celo spomladi. Velika noč, ki je premični praznik, je zato v pregovoru simbol poznega povratka zime, ne dobesedna vremenska napoved.

Zakaj prav svečnica?

Svečnica stoji skoraj natanko na sredini koledarske zime. Dnevi so že občutno daljši, sonce ima več moči, vendar zima še ni zaključena. Prav zato so ljudje temu dnevu pripisovali posebno težo. Bil je preizkusni trenutek, ko se je dalo slutiti, ali se zima umika ali pa še skriva zadnjo moč.

Sodobna meteorologija potrjuje, da je začetek februarja pogosto nestabilen: izmenjujejo se otoplitve in vdori hladnega zraka. Zato ni presenetljivo, da so ljudje v tem času iskali znake prihodnjega vremena.

Med izročilom in znanostjo

Čeprav današnja vremenska napoved temelji na meritvah in modelih, imajo pregovori o svečnici še vedno svojo vrednost. Ne kot natančna napoved, temveč kot zapis dolgotrajnih opazovanj, ki so nastajala v času, ko je bila od narave odvisna letina in s tem preživetje.

Svečnica nas tako opominja, da je vreme del večjega kroga: kar se zgodi pozimi, ima posledice spomladi in poleti. Pregovori o svečnici niso naključni. Govorijo o vodi, snegu, ravnovesju in potrpežljivosti narave. Mokra svečnica naj bi napovedovala suho leto, zelena pa dolgo zimo. Ne glede na to, ali se napoved uresniči, ostaja svečnica dan, ko se zima prvič resno vpraša, ali je njen čas že mimo.

* Slike so simbolične, Foto: Freepik