Lansko jesen z ozimnimi žiti posejana površina njiv lani nekoliko večja

Lansko jesen je bilo z ozimnimi žiti in oljno ogrščico posejanih skupno okoli 65.300 hektarjih njiv, kar je za tri odstotke več kot jeseni 2024. Pri tem je bilo posejanih več ozimnih žit in nekoliko manj oljne ogrščice, je ta teden sporočil državni statistični urad.

Lansko jesen je bilo z ozimnimi žiti posejanih približno 62.000 hektarjev, kar je na medletni ravni za štiri odstotke večja površina. Povečali sta se tako površina, posejana s krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo), kot tudi tista s krmnimi (ječmenom, ovsom in tritikalo), so zapisali pri statističnem uradu.

Setvi ozimnih krušnih žit je bila namenjena za odstotek večja površina kot leto prej, kar je naneslo nekaj več kot 32.000 hektarjev. Od tega je bilo skoraj 30.500 hektarjev površine posejane z ozimno pšenico, kar je za odstotek več kot predlani jeseni.

 Površina, posejana z ozimno piro, se je povečala za štiri odstotke, skupno je bilo posejanih okoli 390 hektarjev. Med vsemi ozimnimi žiti se je površina zmanjšala samo pri ozimni rži, in sicer za pet odstotkov, na skupno nekaj manj kot 1300 hektarjev.

Ozimna krmna žita so bila posejana na za sedem odstotkov večji površini kot predhodno jesen, kar je skupno pomenilo skoraj 29.900 hektarjev.

Ponovno je bilo posejanega največ ječmena, ki je rasel na skoraj 23.000 hektarjih oz. za štiri odstotke večji površini kot leto prej. Povečali sta se tudi površini z ozimno tritikalo (za 18 odstotkov) in ozimnim ovsom (za 27 odstotkov). S prvo je bilo posejanih nekaj več kot 6400 hektarjev, z drugim pa okoli 540 hektarjev njiv.

Ozimna oljna ogrščica je bila medtem posejana na okoli 3270 hektarjih njiv, kar je na medletni ravni dvoodstotno zmanjšanje.

STA