To so najbolj znani karnevali in pustni običaji

Pust je čas preobrata, veselja in norčavosti, ko si ljudje nadenejo maske, ulice oživijo v barvah, glasbi in plesu, vsakdanja pravila pa se za kratek čas postavijo na glavo. Čeprav ga v Sloveniji povezujemo predvsem s kurenti, krofi in otroškim rajanjem, je pust globalni praznik z izjemno bogato in raznoliko tradicijo. Oglejmo si, kako praznujejo pust po svetu. 

Pust je eden najstarejših in najbolj razširjenih ljudskih običajev na svetu. Iz starodavnih običajev se je razvil v spektakularne karnevale, ki danes pomembno zaznamujejo kulturno dediščino številnih narodov.

Od srednjeveških mask do sodobnih spektaklov

Pustni čas se v številnih katoliških državah začne januarja in vrhunec doseže na pustni torek, tik pred pepelnično sredo, ki naznani začetek posta pred veliko nočjo. Izraz karneval naj bi izviral iz latinske besedne zveze carne vale – »zbogom, meso«, kar simbolizira prehod v postno obdobje. Kljub krščanskemu okvirju pa korenine praznovanja segajo še dlje v poganske obrede, povezane s preganjanjem zime in klicanjem pomladi.

Brazilija – največja zabava na svetu

Med najbolj znamenitimi pustnimi praznovanji je zagotovo Rio Carnival v Rio de Janeiro. Ta spektakel vsako leto privabi milijone obiskovalcev, ki občudujejo razkošne parade šol sambe v znamenitem sambodromu. Bleščeči kostumi, okrašeni s perjem, kristali in živahnimi barvami, ter nalezljivi brazilski ritmi ustvarjajo nepozabno doživetje.

Mesto se za nekaj dni povsem prepusti glasbi in plesu. Ta karneval velja za največjo zabavo na svetu in je bil vpisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

Avstrija – eleganca in pustni plesi

Medtem ko marsikje pust pomeni predvsem norčije in glasne sprevode, je na Dunaju to čas razkošne plesne sezone. Od januarja do pustnega torka se v veličastnih dvoranah odvijajo znameniti dunajski plesi, vrhunec pa predstavlja prestižni Operni ples v Dunajski operi, kjer zaplešejo tudi znane osebnosti in predstavniki visokih družb.

Po tradiciji vsak ples odpre skupina mladih debitantov v belih oblekah, nepogrešljiv del večera pa je valček »Na lepi modri Donavi« skladatelja Johann Strauss II.

Nemčija – satira in »peti letni čas«

V Kölnu pustovanje poznajo kot »peti letni čas«. Pust se tam uradno začne že 11. novembra ob 11.11, vrhunec pa doseže v t. i. norčavem ponedeljku (Rosenmontag) z velikimi paradami. Posebnost tega karnevala so politično obarvani vozovi in satirične maske, ki na duhovit način komentirajo aktualne dogodke.

Japonska – Setsubun in izganjanje zlih duhov

Na Japonskem pust praznujejo kot praznik izganjanja zlih duhov, znan kot Setsubun. Osrednji obred »mamemaki« vključuje metanje praženih sojinih zrn ob vzkliku »Oni wa soto! Fuku wa uchi!« (Hudobni duhovi ven! Sreča noter!).

Odrasli se pogosto našemijo v demone (oni), otroci pa jih s smehom preganjajo. V templjih menihi blagoslovijo zrna, po tradiciji pa vsak poje toliko zrn, kolikor je star, da bi si zagotovil zdravje in dolgo življenje.

Italija – skrivnostne beneške maske

Povsem drugačno vzdušje vlada na Beneškem karnevalu v Benetkah, ki slovi po elegantnih in prefinjenih maskah, katerih tradicija sega v 12. stoletje. Maske so nekoč omogočale zabrisanje družbenih razlik, danes pa so simbol umetnosti in prestiža. Ulice in trgi se spremenijo v prizorišče zgodovinskih kostumov, plesov in izbora najlepše maske.

Belgija – starodavni ples Gillesov

V mestu Binche poteka eden najstarejših uličnih karnevalov v Evropi. Na pustni torek tisoč klovnov Gilles, oblečenih v barve belgijske zastave in z značilnimi voščenimi maskami, pleše po ulicah starodavni ples »pas de Gilles«. Popoldne si nadenejo velike klobuke z nojevim perjem in množici mečejo pomaranče.

Španija – barve in simbolni obredi

Na Kanarskih otokih poteka eden največjih evropskih karnevalov – Carnival of Santa Cruz de Tenerife. To večtedensko praznovanje zaznamujejo razkošni kostumi, izbor karnevalske kraljice in veličastne parade.

Posebnost tega karnevala je simbolni »pogreb sardele«, s katerim se poslovijo od pustnega obdobja. Obred predstavlja očiščenje in nov začetek pred postnim časom.

Karibi – glasba, ples in J’Ouvert

Na Karibih pust doseže vrhunec v okviru Trinidad and Tobago Carnival. Eden najbolj prepoznavnih dogodkov je J’Ouvert – zgodnje jutranje rajanje na pustni ponedeljek, ki se začne že ob zori. Ulice napolnijo barvite maske, ritmi kalipsa in soca ter vplivi afriške in francoske dediščine. Praznovanje je energično, glasno in izjemno povezano s skupnostjo.

Grčija – Apokries, mesec rajanja pred velikonočnim postom

Apokries, grški pust, je mesec barvitih mask, glasbe, plesa in veselja pred velikonočnim postom. Največja zabava poteka v Patrasu, kjer karneval traja tri dni in tri noči, s koncerti, dramskimi uprizoritvami in vrhuncem – simbolnim sežigom kralja karnevala.

Drugod po Grčiji so praznovanja manjša, a bogata s tradicijo; maske upodabljajo zgodovinske junake, kralje ali politike, plešejo ob lokalnih plesih in se zabavajo ob domačih vinih, pri čemer so tradicionalni grški medvedi z zvonci podobni našim kurentom.

Združene države Amerike – Mardi Gras

V New Orleans se vsako leto odvije znameniti Mardi Gras. Ulice napolnijo okrašeni vozovi, skupine »krewes« ter množice ljudi, ki lovijo kroglice v značilnih barvah – vijolični, zeleni in zlati. Tradicija sega v 18. stoletje in združuje francoske vplive z ameriško energijo.

Slovenija – kurenti in bogata dediščina

Tudi Slovenija ima edinstveno pustno tradicijo. Najbolj prepoznavni so kurenti, ki s težkimi zvonci in strašljivimi maskami preganjajo zimo. Osrednje dogajanje predstavlja Kurentovanje na Ptuju. Poleg kurentov poznamo še laufarje iz Cerknega, znani po lesenih maskah iz lipovega lesa ter številne literarne junake, ki vsako leto oživijo na pustnih povorkah.

Naj bo to tropska samba v Braziliji, skrivnostna eleganca Benetk ali zvonjenje kurentov na Ptuju – pust po svetu nosi skupno sporočilo: praznovanje življenja, skupnosti in novega začetka. Ko maske padejo in se začne post, za sabo pustimo smeh, spomine in obljubo prihajajoče pomladi. 

*Foto: Megapixl