Kakšno pomlad napoveduje pepelnica?

Pepelnična sreda v ljudskem koledarju ni pomenila le začetka posta, temveč tudi opazovanje vremena, ki naj bi napovedalo, kakšna bo pomlad. Če je bil pust povezan z letino, je pepelnica pogosteje govorila o trajnosti zime in značaju prihajajočih tednov.

Eden najbolj razširjenih rekov pravi: »Kakor na pepelnico, tako še štirideset dni.« V njem odmeva simbolika štiridesetdnevnega postnega časa. Ljudje so verjeli, da se bo vreme, kakršno je na pepelnično sredo, v podobni obliki nadaljevalo še dolgo. Če je bilo hladno in vetrovno, naj bi takšni dnevi vztrajali. Če je bilo jasno in suho, naj bi se takšno vreme ponavljalo.

Drugi pregovor opozarja: »Če je na pepelnico lepo vreme, bo dolga in mrzla pomlad.« Sončna pepelnica tako ni pomenila nujno dobrega znamenja. V ljudskem razumevanju je prezgodnja toplota lahko napovedovala dolgo pomlad in pozne ohladitve. Kmetje so se bali, da bi prehitro ogreta zemlja spodbudila rast, ki bi jo nato prizadela slana.

Nasprotno pa je veljalo: »Če na pepelnico sneži, bo pomlad rodovitna.« Sneg na pepelnico je bil razumljen kot zaščita. Snežna odeja naj bi varovala ozimino in zemljo pred hudim mrazom ter obenem obetala dovolj vlage za prve setve. Tudi rek »Če pepelnica prinese mraz, ga še dolgo ne bo konec« kaže na prepričanje, da ta dan določa ritem prehoda med zimo in pomladjo.

Skupna misel teh pregovorov je preprosta: pepelnična sreda je mejnik. Tako kot v cerkvenem letu pomeni začetek posta, je v ljudskem koledarju pomenila začetek pozornega čakanja na pomlad. Vreme na ta dan ni bilo le bežen podatek, temveč znak, ki ga je bilo treba razumeti.

Danes vremenske napovedi temeljijo na meteoroloških modelih, a pregovori o pepelnici ostajajo dragocen del izročila. Spominjajo nas, kako tesno je bilo nekoč življenje povezano z naravnim ritmom in kako so ljudje v enem samem dnevu iskali odgovor na vprašanje, ki je odločalo o vsem: kako dolga bo zima in kakšna bo pomlad.

* Slike so simbolične