Dobre zgodbe: Trajnostna energetska vizija Slovenj Gradca

Slovenj Gradec z naložbami v daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in sončno elektrarno, podprtimi s kohezijskimi sredstvi, uspešno uresničuje svojo trajnostno energetsko vizijo.

Mestna občina Slovenj Gradec uresničuje ambiciozno trajnostno energetsko vizijo, s katero postavlja trdne temelje za zeleno in nizkoogljično prihodnost.

Z izvedbo projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso – Toplarna Štibuh – ter z namestitvijo fotonapetostne elektrarne je mesto naredilo pomemben korak k večji energetski neodvisnosti, zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in izboljšanju kakovosti bivanja svojih občanov.

Stoodstotno obnovljiv vir za ogrevanje mesta

Jeseni leta 2021 je Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec uspešno zaključilo investicijo v sodobno kotlarno na lesno biomaso z nazivno močjo 4.000 kilovatov. Projekt Toplarna Štibuh omogoča ogrevanje mesta z uporabo lokalne lesne biomase, kar pomeni, da je ogrevanje v celoti zagotovljeno iz obnovljivega vira energije.

S tem je Slovenj Gradec zagotovil:

• stoodstotni obnovljiv vir za ogrevanje mesta,
• občutno manj izpustov CO2 in čistejše okolje,
• zanesljivo in dolgoročno oskrbo s toploto,
• večjo energetsko samooskrbo lokalne skupnosti.

Uporaba lokalnih virov ne prinaša le okoljskih koristi, temveč tudi spodbuja lokalno gospodarstvo ter krepi trajnostni razvoj regije.

 

Dodatna proizvodnja zelene električne energije

Trajnostni prehod se je nadaljeval tudi v letu 2023, ko je bila nameščena fotonapetostna elektrarna z močjo 105 kW za proizvodnjo električne energije. S tem projektom je mesto razširilo portfelj obnovljivih virov še na sončno energijo ter dodatno zmanjšalo svoj ogljični odtis.

»V letu 2023 smo namestili še fotonaprednostno elektrarno za proizvodno električne energije 105 kilovatov električne moči. S tem občane oskrbujemo s cenovno dostopnim ogrevanjem iz obnovljivih verov energije,« pojasni Darijan Plaz, vodja energetike pri Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec:

Kombinacija lesne biomase in sončne energije tako predstavlja celovit pristop k trajnostni energetski oskrbi ter pomembno prispeva k stabilnosti in cenovni dostopnosti energije za občane.

Pomen kohezijske politike Evropske unije

Projekt je bil sofinanciran s sredstvi Republike Slovenije in Evropske unije iz Kohezijskega sklada. Kohezijska politika je največja naložbena politika Evropske unije in ima ključno vlogo pri spodbujanju razvoja, zmanjševanju regionalnih razlik ter izboljševanju kakovosti življenja.

V programskem obdobju 2014–2020 je bilo v Sloveniji s kohezijskimi sredstvi podprtih več kot 9.000 projektov v skupni vrednosti približno 3,4 milijarde evrov. Ta sredstva so bila namenjena projektom na področjih gospodarstva, kulture, raziskav, izobraževanja, sociale, nevladnih organizacij in številnih drugih sektorjev.

Foto: Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec

Poseben poudarek kohezijske politike je podpora prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, ki vključuje:

• zmanjševanje emisij toplogrednih plinov,
• razvoj obnovljivih virov energije,
• izboljšanje energetske učinkovitosti,
• trajnostne inovacije v industriji, prometu in gradbeništvu.

Projekt v Slovenj Gradcu je konkreten primer uspešne uporabe evropskih sredstev za trajnostni razvoj lokalne skupnosti.

Zgled okoljsko odgovornega mesta

S strateškimi vlaganji v obnovljive vire energije Slovenj Gradec utrjuje svojo vlogo okoljsko odgovornega mesta. Prehod na lokalno lesno biomaso in sončno energijo pomeni več kot le energetsko rešitev – pomeni vizijo mesta, ki razume pomen trajnostnega razvoja, varovanja okolja in odgovornosti do prihodnjih generacij.

Slovenj Gradec s tem postavlja zgled drugim občinam in dokazuje, da so premišljene investicije v zeleno energijo ključ do dolgoročne blaginje, energetske varnosti ter višje kakovosti življenja.

 

Vsebina nastaja v sodelovanju z ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj.

*Oglasni prispevek