Sveti Matija razkriva: bo zima popustila ali udarila nazaj?

Danes Cerkev obhaja god svetega Matije, apostola, ki je bil izbran, da nadomesti Judo Iškarijota in dopolni število dvanajstih apostolov. Po svetopisemskem izročilu so ga izbrali z žrebom, potem ko so ob molitvi med možmi, ki so Jezusa spremljali od začetka njegovega javnega delovanja, izbrali tistega, ki bo postal priča njegovega vstajenja.

Dogodek, opisan v prvih poglavjih Apostolskih del, poudarja pomen ohranitve simbolnega števila dvanajstih ter kontinuiteto apostolskega pričevanja.

O Matijevem nadaljnjem delovanju zgodovinski viri ne povedo veliko, cerkveno izročilo pa ga opisuje kot gorečega oznanjevalca evangelija in mučenca, ki naj bi oznanjal tudi v oddaljenih deželah.

Toda v slovenskem prostoru ima sveti Matija poseben pomen tudi zunaj cerkvenega koledarja. Njegov god že stoletja velja za mejnik sredi zime, ko narava pokaže, ali se bo mraz poslovil ali še okrepil.

Narava govori na Matijev dan

Med najbolj znanimi pregovori izstopa star rek: »Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.«

Pregovor temelji na dolgoletnih opazovanjih vremena okoli 24. februarja. Če je bil dan mil in je nastopila odjuga, so ljudje verjeli, da se zima umirja in da se led na potokih ter mlakah začenja topiti - kot da ga Matija razbija. Če pa je pritisnil hud mraz in je led nastajal ali se krepil, je to pomenilo, da zima še ni rekla zadnje besede.

Drug pregovor opozarja: »Če sv. Matije dan zmrzuje, še štirideset dni mrazu prerokuje.«

Takšna ljudska modrost ni značilna le za slovenski prostor. Podobna vremenska znamenja so poznali tudi drugod po Evropi, kjer so ljudje pozorno opazovali naravne cikle in v določenih dneh iskali napoved prihajajočih tednov.

Mejnik med zimo in pomladjo

Matijev god stoji v času, ko se dnevi že opazno daljšajo, a zima še vztraja. Čeprav je do pomladnega enakonočja še nekaj tednov, narava že nakazuje spremembe. Za ljudi, ki so bili življenjsko odvisni od zemlje in vremena, so bila takšna opazovanja ključnega pomena. Vsak znak v naravi je pomenil namig, ali se bliža čas priprave na pomladna dela ali pa bo mraz še dolgo stiskal.

Spomin, ki presega napoved vremena

Danes vreme napovedujejo sateliti, modeli in natančne meritve. Kljub temu pregovori o svetem Matiji ostajajo del kulturne dediščine in pričajo o tesni povezanosti človeka z naravo. Ne pomenijo znanstvene napovedi, temveč odsev stoletnih izkušenj, ko je bil vsak premik v vremenu življenjskega pomena.

Sveti Matija tako ostaja simbol prehoda, dneva, ko zima razkrije svoj značaj. Ali bo led razbil ali ga naredil, pa vsako leto znova presoja narava sama.

* Slike so simbolične