Robert Habjanič: Ples je zame življenje – in danes je končno dobil svoj dom

Ko govori o plesu, govori z iskricami v očeh. Štirideset let po prvih plesnih korakih danes stoji na svoji poti – z lastnim studiem, jasno vizijo in neomajno predanostjo. Plesni studio Robi v Gornji Radgoni ni nastal čez noč, temveč je rezultat desetletij dela, vztrajnosti in ljubezni do gibanja.

»Moja plesna zgodba se je začela točno 40 let nazaj, leta 1986, v Velenju, kjer sem preživel otroštvo in najstništvo,« se spominja začetkov. Kot osnovnošolec se je s sošolci prijavil na plesni tečaj v parih. Začel je, kot pravi, »kot vsi – z učenjem latinskoameriških in standardnih plesov«. Še danes se živo spominja prvih korakov in prve plesalke.

Prelomni trenutek je prišel kmalu zatem. Po začetnem tečaju ga je plesni učitelj povabil k nadaljevanju, saj je v njem prepoznal talent. »Takrat mi sicer še ni bilo jasno, kam to vodi,« priznava. Dodelili so mu plesalko in začeli so delati v tekmovalni smeri. Leta vsakodnevnih treningov, skupinskih vaj in individualnih ur s profesionalnim trenerjem so obrodila sadove. Sledili so odlični rezultati, zmage na kvalifikacijskih turnirjih in uspehi na državni ravni takratne Jugoslavije.

Več kot 20 let poučevanja

Poučevanje je postalo njegov poklic pred več kot 20 leti. Začel je v Plesni šoli Urška v Murski Soboti, kjer je poučeval družabne plese za odrasle in otroke ter pripravljal pare na poročne plese. Leta 2008 je združil moči s podjetjem FIT-FAJN. »Z vodjem podjetja Dušanom Šutom sva se odločila, da vključimo še ples,« pojasnjuje. V Gornji Radgoni je tako poučeval družabne plese, solo salso, hip hop za odrasle ter individualno pripravljal pare.

Samostojna pot in uresničena želja

Ko je moral FIT-FAJN zaradi zdravstvenih težav lastnika leta 2025 zapreti vrata, je dozorela odločitev. »Stopil sem na svojo pot in tako nadaljujem zgodbo naprej. Moja solo pot še ni dolga, dozorela je lani oktobra,« pove. Prostori so ostali isti, večjih sprememb ni bilo – razen imena. »Želja je vedno bila ustvariti lastni studio, na kar sem zdaj tudi ponosen, da mi je uspelo.«

Izzivi današnjega časa

Začetki samostojne poti niso enostavni. »Ni dovolj, da si dober vaditelj ali animator. Treba je vložiti več truda – reklame, predstavitev, stik z javnostjo.« Časi so drugačni kot pred dvajsetimi leti, dodaja, ko je bilo dovolj omeniti plesni tečaj in so se skupine hitro napolnile. Danes ga naprej žene predvsem odziv ljudi. »Fit back ljudi, ki me spodbujajo in povedo pozitivne stvari, je tisto gonilo, ki me žene naprej.«

Latinec po duši

Čeprav poučuje različne zvrsti – latinskoameriške, standardne in swing plese, pa tudi polko – brez zadržkov prizna: »Meni osebno je vedno bil najbližje latino. Sem latinec po duši.« Med plesalci so okusi različni, pravi, saj se za vsakega najde ples, v katerem se najbolj najde. Posebno mesto imajo solo vadbe salse in bachate, kjer se ljubitelji latina prepustijo ritmu in energiji.

Sproščeno vzdušje za odrasle

Danes dela izključno z odraslimi. Ob redni službi mu čas ne dopušča dela na vseh področjih, zato se je osredotočil na skupino, ki jo lahko najbolj kakovostno spremlja. Vzdušje na njegovih tečajih opisuje kot sproščeno in polno humorja. »Ko prebijejo led, posebej moški na začetku, vidijo in kasneje občutijo, da je ples nekaj, kar povezuje, zbližuje in nas umakne iz vsakodnevnega stresa.«

Najlepši trenutki na plesišču

Najbolj ganljivi trenutki so povezani z nastopi. »Ko si upajo stopiti na oder in pokazati, kaj znajo – to ni lahko.« A še več mu pomeni nekaj drugega: »Najlepše pa mi je, ko vidim, da gredo na plesišče, zaplešejo in uživajo. Ni lepšega darila za učitelja.«

Vizija: ples kot terapija

Delo v domačem okolju mu pomeni posebno vrednost. Lepo je, pravi, deliti znanje z ljudmi, ki jih srečuje vsak dan in s katerimi ustvarja skupne zgodbe. Ob tem pa že zre naprej. V zadnjih letih je veliko delal tudi na sebi, predvsem na psihološki ravni. »Ob današnjem tempu življenja je to zelo pomembno,« poudarja. Njegova vizija je povezati ples in osebnostno rast v obliko plesne terapije. »To so še vizije in delo. Kdaj se bo razvilo, težko rečem, delam pa močno na tem.«

Po štirih desetletjih ples zanj ni le gibanje v ritmu glasbe. Je način življenja, stik z ljudmi in prostor, kjer se energija preoblikuje v nasmeh. In prav to želi s Plesnim studiem Robi ohranjati tudi v prihodnje.

Foto: Osebni arhiv