VIDEO: Pomurske kmetije brez tega tvegajo izgubo pomembnih sredstev

Začetek letošnje kampanje zbirnih vlog prinaša pomembne novosti, ki bodo vplivale na poslovanje številnih kmetijskih gospodarstev. O ključnih spremembah, ki jih uvajata Skupna kmetijska politika Evropske unije in slovenski strateški načrt, je spregovorila Aleksandra Dervarič, terenska kmetijska svetovalka Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.

Ključen rok: 15. maj

Kampanja zbirnih vlog za leto 2026 se je začela 20. februarja in bo trajala do 15. maja 2026. Poseben rok velja za zahtevek Dobrobit živali – Drobnica, ki ga je treba oddati najpozneje do 5. maja.

To obdobje je za kmetije izjemno pomembno, saj z zbirno vlogo prijavijo kmetijske površine, živali in izbrane intervencije ter zaprosijo za plačila, ki pogosto odločilno vplivajo na letni dohodek kmetije.

Po besedah Dervaričeve zbirna vloga danes ni le formalnost, temveč pomemben finančni steber. V času nestabilnih odkupnih cen in rasti stroškov repromateriala predstavljajo ta plačila za številne kmetije izravnavo dohodka in osnovo za stabilnejše poslovanje.

Usklajenost podatkov je nujna

Letos se številni kmetje, zlasti v Pomurju, srečujejo z dodatnimi izzivi zaradi neskladij, povezanih z lanskim ortofoto snemanjem površin. Pred oddajo vloge morajo nekateri najprej urediti podatke na upravni enoti, šele nato je mogoč elektronski vnos prek sistema e-Kmetijstvo.

Izpolnjevanje zbirne vloge je hkrati tudi strokovni posvet. Kmetijski svetovalci ne pomagajo le pri tehničnem vnosu podatkov, temveč tudi pri izbiri ukrepov, preverjanju pogojev in opozarjanju na morebitne napake, ki lahko vodijo v znižanje ali celo vračilo sredstev.

SOPO, KOPOP in DKOP 7: pravila, ki vplivajo na setev

Letošnja kampanja daje poseben poudarek ukrepom SOPO, KOPOP, intervencijam za Dobrobit živali ter pravilom pogojenosti oziroma navzkrižne skladnosti.

Pomembno mesto ima standard DKOP 7, ki določa pravila kolobarjenja na ornih zemljiščih. Kmet mora vsako leto zamenjati posevek na najmanj 60 odstotkih ornih površin, na preostalih 40 odstotkih pa najpozneje v treh letih. To pomeni, da dolgoročne monokulture niso skladne z zahtevami in da je načrtovanje setve še pomembnejše kot v preteklosti.

Novost v letu 2026 je, da so iz sankcioniranja izvzete kmetije z 10 hektarji ali manj ornih zemljišč. Kljub temu kolobarjenje ostaja temelj dobre kmetijske prakse, saj vpliva na rodovitnost tal, zmanjšuje pojav bolezni in škodljivcev ter prispeva k dolgoročni stabilnosti pridelave.

Pri ukrepih KOPOP se nekatere možnosti zapirajo za nove vstope, kar omejuje širitev in lahko vpliva na pričakovane prihodke posameznih gospodarstev. Zato je odločitev o vključevanju v posamezne intervencije še toliko pomembnejša.

Priložnost tudi za mlade prevzemnike

Skupna kmetijska politika ni namenjena le ohranjanju obstoječega stanja, temveč tudi razvoju podeželja. Med pomembnejšimi spremembami so prilagoditve pri podporah za mlade prevzemnike, kjer se širijo pogoji za vključitev, zlasti za manjše družinske kmetije.

To je še posebej pomembno za regije, kot je Pomurje, kjer prevladujejo manjše in srednje velike kmetije. Evropska sredstva tako ne pomenijo le obveznosti, temveč tudi razvojno in generacijsko priložnost.

Kampanja zbirnih vlog zato ni zgolj vsakoletni administrativni postopek. Gre za mehanizem, s katerim evropska in nacionalna politika zagotavljata stabilnost prihodkov, podporo razvoju ter dolgoročno varnost slovenskega podeželja.

* Slike so simbolične