Slovenci raje klikamo kot beremo knjige, je to začetek konca bralne kulture?

Slovenija bo 5. marca zaznamovala nacionalni dan branja. Pobuda je nastala kot odgovor na upad bralnih navad in z željo po krepitvi bralne pismenosti ter povezovanju kulture, izobraževanja in prostega časa. Datum sovpada z rojstnim dnem publicistke in ambasadorke branja Mance Košir.

Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice je bilo predlani v Sloveniji izdanih 5.271 tiskanih knjig in brošur, ki jih je izdalo 1.406 založnikov. Med izdajami je bilo 69 odstotkov izvirnih del in 31 odstotkov prevodov. Več kot tretjino vseh naslovov je predstavljalo leposlovje, med katerim so prevladovali romani, sledili so kratka proza in poezija.

Skoraj petina prebivalcev v knjižnicah

V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic s 235 krajevnimi enotami ter 13 bibliobusi. Včlanjenih je bilo 435.133 članov oziroma približno 20 odstotkov prebivalstva. Povprečni član je knjižnico obiskal dvajsetkrat na leto in si izposodil okoli 50 knjig, kar pomeni skoraj eno na teden.

Skoraj 300 pisateljev

Med delovno aktivnimi prebivalci je predlani poklic pisatelja opravljalo 291 oseb. Na področju jezika, knjige in medijev je delovalo še 2.203 novinarjev, 1.852 prevajalcev in tolmačev ter 1.380 bibliotekarjev. Najvišjo povprečno mesečno neto plačo so imeli novinarji, sledili so pisatelji, prevajalci in bibliotekarji. V večini teh poklicev so bile plače višje pri moških.

Knjige nekoliko cenejše, e-branje v porastu

Knjige so bile lani v povprečju cenejše za 1,1 odstotka, medtem ko so se izobraževalne knjige in učbeniki podražili. Hkrati narašča tudi branje v digitalni obliki. Lani je 69 odstotkov prebivalcev, starih med 16 in 74 let, bralo spletne novice, časopise ali revije, kar je precej več kot pred desetletjem. Slovenija je uvozila tudi za skoraj 387.000 evrov elektronskih bralnikov, večinoma iz Kitajske.

Foto: Pexels