Kaj se dogaja z zimami? Letošnja med najtoplejšimi doslej

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bila meteorološka zima 2025/2026 na ravni Slovenije nadpovprečno topla, hkrati pa nekoliko podpovprečno namočena. Manjše je bilo tudi število sončnih ur, zato je bila zima v večjem delu države podpovprečno osončena.

Primerjava s povprečjem referenčnega obdobja 1991/92–2020/21 kaže, da letošnja zima po več kazalnikih odstopa od dolgoletnih razmer, poroča ARSO.

Nadpovprečno visoke temperature

Letošnja zima je bila izrazito topla. Odklon temperature zraka je znašal 1,5 °C nad povprečjem primerjalnega obdobja 1991/92–2020/21.

S tem se zima 2025/2026 uvršča na deveto mesto najtoplejših zim od sezone 1950/51. Takšni podatki potrjujejo trend vse toplejših zim v zadnjih desetletjih.

Padavin nekoliko manj od povprečja

Čeprav padavin ni bilo izjemno malo, je bila zima na ravni države podpovprečno namočena. Kazalnik višine padavin je znašal 94 % dolgoletnega povprečja (1991/92–2020/21).

To pomeni, da je bilo padavin nekoliko manj kot običajno, vendar razmere niso bile izrazito sušne.

Snežne razmere večinoma skromne

Glede na temperaturne in padavinske razmere ne preseneča, da je bila zima tudi po snežni odeji precej skromna.

Najbliže dolgoletnemu povprečju so bili severovzhod in deli vzhodne Slovenije, kjer je bilo v nižinah večinoma od 25 do 45 dni s snežno odejo, največ v januarju. To je sicer še vedno nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, vendar največ v zadnjih nekaj zimah, ponekod celo največ od zime 2012/13.

V večini drugih nižinskih območij so bile snežne razmere precej skromnejše. V Ljubljani in Metliki je bilo le 10 dni s snežno odejo (dolgoletno povprečje 32 oziroma 27 dni), v Logatcu in Postojni pa 11 dni (povprečje 41 oziroma 27 dni). Tudi količina novozapadlega snega in povprečna višina snežne odeje sta bili po večini nižin majhni, zlasti decembra in februarja.

Drugačna slika pa je bila v nekaterih delih vzhodne in severovzhodne Slovenije. V delih Haloz, Slovenskih goric, Kozjaka in Goričkega je zapadlo tudi več kot meter novega snega, največja višina snežne odeje pa je ponekod presegla pol metra.

Manj snega tudi v gorah

Tudi v gorah so bile snežne razmere večinoma podpovprečne, zlasti v sredogorju in najvišjih delih Julijskih Alp.

Na Kredarici je v celotni zimi zapadlo približno tri metre novega snega, medtem ko dolgoletno povprečje znaša nekaj več kot štiri metre. V najbolj zasneženih zimah ga pade tudi več kot osem metrov; v sezoni 2020/21 kar 1057 centimetrov.

Nazadnje je bilo na tej merilni postaji manj novozapadlega snega v zimi 2016/17, ko ga je zapadlo 228 centimetrov.

Zaradi pomanjkanja snežnih padavin je bila višina snežne odeje večji del zime podpovprečna, posebej januarja. V drugi polovici zime pa je ponekod v Alpah vendarle večkrat obilneje snežilo. Tako je na Predelu februarja snežna odeja večinoma merila od 60 do 90 centimetrov, na Zelenici in Voglu pa od 100 do 180 centimetrov, kar je občasno celo presegalo dolgoletno povprečje.

Podpovprečno število sončnih ur

Poleg toplote in skromnih snežnih razmer je bila zima zaznamovana tudi z manj sonca. Na ravni Slovenije je bila podpovprečno osončena, saj je kazalnik sončnega obsevanja dosegel 81 % dolgoletnega povprečja.

To pomeni, da je bilo v večjem delu države precej več oblačnih dni kot običajno.

Najbližje lanski zimi

Po skupni statistiki povprečne temperature zraka in količine padavin je bila zima 2025/2026 najbolj podobna zimi 2024/2025, ki pa je bila nekoliko hladnejša in manj namočena.

Med vsemi zimami v statistiki pa najbolj izstopa zima 1962/63, ki je bila več kot 1,5 °C hladnejša od vseh drugih zim v primerjavi in ostaja ena najbolj ekstremnih zim v zgodovini meritev.

Foto: ARSO vreme