Kako je en sam datum postal simbol nesreče?

Ko se na koledarju pojavi petek 13., se marsikdo za trenutek zdrzne. Nekateri se na ta dan izogibajo potovanjem, drugi raje ne podpisujejo pogodb ali ne sprejemajo pomembnih odločitev. Čeprav večina priznava, da gre za vraževerje, je strah pred tem datumom še vedno zelo razširjen.

Ta strah ima celo posebno ime. Imenuje se paraskevidekatriaphobia, izraz grškega izvora, ki pomeni strah pred petkom trinajstega. Gre za eno najbolj znanih vraževerij na svetu, njegov izvor pa sega več stoletij v preteklost.

Strah pred številko 13

Temelj vraževerja o petku 13. je pravzaprav strah pred številko 13. Ta ima prav tako svoje ime - triskaidekafobija, kar pomeni strah pred številom 13.

Že stoletja je število 12 veljalo za simbol reda in popolnosti. V letu imamo 12 mesecev, v astrologiji 12 znamenj zodiaka, na številčnici 12 ur, v grški mitologiji pa 12 olimpijskih bogov. Število 13 zato simbolično pomeni odmik od popolnega reda in ravnovesja.

Prav zaradi tega je v mnogih kulturah dobilo sloves nesrečnega števila.

Zadnja večerja in religiozne razlage

Veliko ljudi izvor strahu povezuje s krščansko tradicijo. Po svetopisemskem izročilu je bilo na zadnji večerji 13 ljudi - Jezus in njegovih 12 apostolov. Juda, ki je Jezusa izdal, naj bi bil trinajsti gost pri mizi.

Naslednji dan, v petek, je bil Jezus križan. Prav ta povezava med dnevom petkom in številom 13 naj bi v kasnejših stoletjih dobila negativni pomen.

Podobno zgodbo poznamo tudi v nordijski mitologiji. Legenda pripoveduje o večerji 12 bogov v Valhali. Ko se jim je pridružil Loki kot trinajsti gost, je s prevaro povzročil smrt priljubljenega boga Baldra. Ta zgodba je še okrepila predstavo, da trinajsti gost prinaša nesrečo.

Srednjeveški dogodek, ki je okrepil mit

Pogosto omenjena razlaga vraževerja sega v leto 1307. Takrat je francoski kralj Filip IV. ukazal množično aretacijo vitezov templjarjev.

Aretacije so se začele v petek, 13. oktobra 1307. Templjarje so obtožili herezije, številne pa so mučili ali usmrtili. Čeprav zgodovinarji menijo, da ta dogodek ni neposreden izvor vraževerja, je verjetno prispeval k temu, da se je petek 13. povezal z nesrečo.

Vraževerje, ki ga je okrepila popkultura

Zanimivo je, da povezava med petkom in številom 13 v pisnih virih ni zelo stara. Prve jasnejše omembe tega vraževerja segajo šele v 19. stoletje.

Velik vpliv na širjenje vraževerja je imel roman Friday the Thirteenth, ki je izšel leta 1907. V njem borzni špekulant izkoristi strah ljudi pred tem datumom in povzroči kaos na finančnem trgu.

Kasneje je mit dodatno utrdila filmska industrija. Serija grozljivk Friday the 13th je ta datum dokončno zasidrala v sodobni popkulturi.

Presenetljive statistike

Čeprav se zdi vraževerje danes predvsem zanimivost, raziskave kažejo, da ima še vedno opazen vpliv.

Po nekaterih ocenah ima v Združenih državah Amerike med 17 in 21 milijonov ljudi določeno stopnjo strahu pred petkom 13.

Ekonomisti ocenjujejo, da ameriško gospodarstvo na vsak petek 13. izgubi med 700 milijoni in 900 milijoni dolarjev, ker ljudje odpovedujejo potovanja, ne sklepajo poslov ali odlašajo z nakupi.

Strah je viden tudi v arhitekturi. V številnih hotelih, stolpnicah in bolnišnicah ni 13. nadstropja ali sobe številka 13. V dvigalih pogosto po številki 12 sledi kar 14.

Petek 13. ni povsod nesrečen dan

Zanimivo je, da petek 13. ni povsod na svetu nesrečen datum.

V Italiji številka 13 tradicionalno velja celo za srečno. V Španiji, Grčiji in nekaterih državah Latinske Amerike pa velja za nesrečen dan torek 13., ne petek.

Nekatere statistične analize celo kažejo, da na petek 13. ni več nesreč kot na druge dni. Včasih jih je celo manj, saj so ljudje na ta dan bolj previdni kot običajno.

Vraževerje, ki še vedno živi

Čeprav znanstveni dokazi ne potrjujejo, da je petek 13. res bolj nevaren od drugih dni, vraževerje ostaja del vsakdanjega življenja. Nastalo je iz mešanice religije, mitologije, zgodovinskih dogodkov in sodobne popkulture.

Prav zato se vsakič, ko se na koledarju pojavi petek 13., znova pojavi tudi staro vprašanje: ali gre res samo za navaden dan ali se je vseeno bolje nekoliko bolj paziti.

* Slike so simbolične