Vas zanima, koliko presežka je ustvarila murskosoboška bolnišnica?

Poslovno leto 2025 je s presežkom zaključilo 24 bolnišnic, z izgubo pa tri, kažejo podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Največjo izgubo, 6,5 milijona evrov, je imel Onkološki inštitut Ljubljana, največ presežka, skoraj 3,6 milijona evrov, pa bolnišnica Murska Sobota. Kumulativna izguba bolnišnic je lani znašala 219,6 milijona evrov.

Skupna izguba bolnišnic je bila nižja kot leto pred tem, ko je znašala 231,4 milijona evrov. Predsednica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar je za STA lansko poslovanje bolnišnic ocenila kot uspešno, saj je bil "na sistemski ravni in v posameznih vrstah javnih zdravstvenih zavodov konsolidiran pozitiven poslovni rezultat".

Na združenju so najbolj ponosni na odlično realiziran delovni program, saj so zavodi realizirali "kar nekaj presežnega programa storitev, kar pomeni, da se je povečala dostopnost uporabnikov do zdravstvenih storitev". Ta presežek, ki ga je plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je po besedah Jevševar znašal 83 milijonov evrov in je pomembno prispeval k poslovanju.

Ob tem je tudi država celo leto stimulirala financiranje poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, in sicer z uvedbo modelov financiranja bolnišnične obravnave (model SPP), ki je zavodom lani prinesel 24 milijonov evrov, z interventnim zakonom, ki je za finančno stabilizacijo bolnišnic namenil skoraj 64 milijonov evrov, in z dodatnimi 32 milijoni evrov zaradi ugotovljene podfinanciranosti bolnišnic.

"Na to smo na združenju dolgo opozarjali in smo zelo veseli, da smo prišli do rezultata. Kljub ugodnim enoletnim poslovnim rezultatom pa imajo bolnišnice težave, saj je nakopičena kumulativna izguba iz preteklih let njihov nahrbtnik, ki ga bo še dolgo treba sanirati," je opozorila Jevševar.

Med zavodi z izgubo izstopa Onkološki inštitut Ljubljana, eden od razlogov pa je po njenih besedah sprememba pri financiranju določenih storitev. Zato bo poslovanje inštituta treba še enkrat analizirati in objektivizirati dejstva, ki bodo pripeljala do pozitivnih rezultatov. "Res je tudi, da je vodstvo skozi leto opozarjalo na to in zdaj so vidne posledice, ki upam, da so v poduk regulatorju in financerju," je povedala.

Z izgubo sta končali tudi Splošna bolnišnica (SB) Celje in Psihiatrična bolnišnica Begunje. Na združenju ugotavljajo, da so lani slabše poslovale tiste bolnišnice, ki so imele kadrovske težave in so zaradi tega kupovale storitve zunanjih strokovnjakov po drugih pogodbenih razmerjih, ki so dražja oblika dela kot zaposlovanje.

Največ presežka v lanskem letu je imela SB Murska Sobota, ki je leto 2024 končala s skoraj štirimi milijoni izgube. Jevševar je ocenila, da je bolnišnica zelo dobro realizirala redni in presežni program, dobro pa deluje tudi na področju organizacije dela. Razlogi za pozitivno poslovanje tudi drugih bolnišnic so podobni, ob tem pa po besedah Jevševar že leta opažajo, da pozitivno poslujejo bolnišnice z dobro organizacijo dela, kjer vodstvo in zaposleni delujejo dobro in nimajo kadrovskih težav.

V prihodnje bi bilo treba še povečati produktivnost, regulirati zaposlovanje in ponudbo kadrov ter uravnavati drage oblike dela. "Dejstvo je, da gre javni zdravstveni sistem v pravo smer. Na združenju tudi organiziramo šolo vodenja, da se vodenje, ki prispeva k dobremu poslovanju, krepi, in mislim, da je to prava pot za prihodnost," je sklenila Jevševar.

Vir: STA, Foto: Arhiv Pomurec