Zakaj nas bolijo sklepi? Revmatologinja Vlasta Petric razkriva najpogostejše vzroke

Bolečine v sklepih so ena najpogostejših težav gibalnega sistema, vendar ne pomenijo vedno revmatične bolezni. Kot pojasnjuje primarij Vlasta Petric, dr. med., specialistka interne medicine in revmatologije, je razlogov za takšne bolečine veliko.

»Razlogi za bolečine v sklepih so kar pestri. Sklepi so del našega gibalnega sistema, poleg njih pa sodijo še sklepne ovojnice, mišice, tetive in njihova prirastišča na kost. Vse to je oživčeno in če pride do motnje delovanja gibal, se lahko pojavi bolečina,« pojasnjuje zdravnica.

Bolečine v sklepih imajo lahko različne vzroke

Po besedah zdravnice bolečine v sklepih pogosto povzročajo spremembe ali obremenitve, ki niso nujno povezane z boleznijo. Do njih lahko pride zaradi anatomske posebnosti telesa, na primer kadar ima posameznik prirojeno razliko v dolžini nog ali drugačno obliko sklepa. Pogost vzrok so tudi spremembe, povezane s staranjem, saj se z leti struktura sklepov postopno spreminja.

Bolečine lahko sprožijo tudi pretirane obremenitve pri določenih poklicih, prekomerna telesna masa ali posledice poškodb. Prav zaradi številnih različnih vzrokov ljudje svoje težave pogosto označijo kot revmo, čeprav to ni vedno pravilno.

»Izraz revma je v splošni populaciji zelo uporabljan in tudi zlorabljen. Revma ne pomeni nujno revmatične bolezni,« opozarja.

Revmatološke bolezni delimo v dve skupini

Prave revmatične bolezni delimo na nevnetne in vnetne. Najpogostejše so nevnetne bolezni, med katere sodi predvsem osteoartroza, ki nastane kot posledica obrabe sklepov.

»Po 25. letu starosti se začnejo spremembe na hrustancu. Hrustanec sčasoma postaja manj prožen, tanjša se in posledično se zožijo sklepne špranje, sklepi pa postanejo bolj okorni,« pojasnjuje zdravnica.

Osteoartroza je zelo razširjena, zlasti pri starejših. Po podatkih prizadene približno 18 odstotkov žensk in 9 odstotkov moških po 60. letu starosti. Spremembe, ki nastanejo zaradi obrabe, so trajne, zato bolezni ni mogoče povsem ustaviti, mogoče pa je lajšati bolečine in zmanjšati obremenitve prizadetega sklepa.

Vnetne revmatične bolezni so redkejše, a zahtevnejše

Drugo skupino predstavljajo vnetne revmatične bolezni, pri katerih je osnovni vzrok vnetje, pogosto povezano z avtoimunskimi procesi v telesu. Med najpogostejše sodijo revmatoidni artritis, spondiloartritisi in protin oziroma putika.

Pri teh boleznih lahko zbolijo tudi mlajši ljudje, bolezen pa lahko prizadene ne le sklepe, temveč tudi druge organe, kot so koža, oči, pljuča, srce ali prebavila.

»Spremembe, ki nastanejo zaradi vnetnega procesa, so lahko nepovratne. Ko enkrat pride do deformacije sklepa, žal poti nazaj več ni,« opozarja.

Razlika je tudi v vrsti bolečine

Na vrsto bolezni lahko pogosto posumimo že po tem, kdaj se bolečina pojavlja. Pri nevnetnih boleznih, kot je osteoartroza, se bolečina najpogosteje pojavi med obremenitvijo ali po njej. Pogosto se umiri, ko sklep razbremenimo ali spremenimo položaj.

Pri vnetnih boleznih pa se bolečina pogosto pojavlja ponoči ali v mirovanju, zlasti proti jutru. Bolnike lahko celo zbudi iz spanja in ne popusti niti ob spremembi položaja.

Pomemben znak je tudi jutranja okorelost. Pri obrabnih spremembah je ta običajno kratkotrajna in traja do približno pol ure. Pri vnetnih boleznih pa lahko traja tudi eno do dve uri, bolniki pa pogosto povedo, da se stanje izboljša šele po daljšem razgibavanju.

Zdravljenje in pomembnost sodelovanja bolnika

Pri nevnetnih revmatičnih boleznih zdravljenje večinoma temelji na lajšanju bolečin in zmanjševanju obremenitve sklepa. Uporabljajo se protibolečinska zdravila, fizioterapevtski postopki ter različni sodobni načini zdravljenja, kot so aplikacije hialuronske kisline ali trombocitne plazme v sklep. Pri napredovalih okvarah pride v poštev tudi operativno zdravljenje z vstavitvijo umetnega sklepa.

Pri vnetnih revmatičnih boleznih pa je zdravljenje danes bistveno uspešnejše kot nekoč. Na voljo je širok nabor zdravil, s katerimi lahko bolezen učinkovito ustavimo ali vsaj pomembno upočasnimo.

»Danes vnetnih revmatičnih bolezni še ne znamo povsem pozdraviti, znamo pa jih uspešno ustaviti ali upočasniti,« poudarja.

Pri tem ima ključno vlogo sodelovanje bolnika. Pomembno je redno jemanje predpisanih zdravil ter odprta komunikacija z zdravnikom.

Pomemben je tudi življenjski slog

K boljšemu poteku bolezni pomembno prispeva tudi zdrav življenjski slog. Zdravnica svetuje redno telesno dejavnost, dovolj gibanja na svežem zraku, vzdrževanje primerne telesne mase in uravnoteženo prehrano. Pomembni so tudi ustrezen počitek, kakovosten spanec in družabno življenje, saj vse to vpliva na splošno počutje in potek bolezni.

»Če je bolnik motiviran in upošteva priporočila, je uspeh zdravljenja v večini primerov zagotovljen,« še poudarja primarij Vlasta Petric.