FOTO: V Gornji Radgoni so se odprla vrata sejma MEGRA

Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni so danes odprli 35. mednarodni sejem graditeljstva Megra. Predstavniki gospodarstva so ob tem opozorili na ključne izzive, s katerimi se slovensko gradbeništvo sooča že vrsto let - od administrativnih ovir, kadrovskega primanjkljaja do nestabilnega investicijskega okolja in prepočasnega zelenega prehoda.

Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je direktorica GZS Vesna Nahtigal na odprtju sejma poudarila, da evropski in globalni trendi jasno kažejo, da postaja gradbeni sektor ključen akter zelenega in digitalnega prehoda. Opozorila je, da so za resničen preboj potrebni stabilno in predvidljivo poslovno okolje, učinkovita investicijska politika ter močno povezovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo.

"Če želimo biti uspešni, moramo gradbeništvo razumeti širše - ne kot strošek, ampak kot investicijo v prihodnost, ter ne kot tradicionalno panogo, ampak kot visoko tehnološki in inovacijski sektor. In ne kot posamezne projekte, ampak kot celostno vrednostno verigo, ki povezuje materiale, znanje, tehnologijo in ljudi," je dodala.

Da v Sloveniji še vedno ni vzpostavljenih nekaterih ključnih sistemskih mehanizmov, ki predstavljajo v razvitih državah standard, pa je opozoril direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pod okriljem GZS, Gregor Ficko. Pogreša tudi uvedbo paritetnega sklada za gradbeništvo, ki bo po njegovih besedah "omogočil stabilnejše financiranje usposabljanja, izboljšanje delovnih pogojev in večjo privlačnost poklicev v sektorju". Predlaga tudi samostojno ministrstvo za gradbeništvo, ki bi celostno in strateško upravljalo razvoj sektorja, usklajevalo politike ter zagotavljalo dolgoročno stabilnost investicijskega okolja.

Po njegovih besedah ima gradbena panoga velika pričakovanja do prihodnje nove vlade, še posebej, ker smo priča novemu valu energetske krize, ki ima še kako velik cenovni vpliv na gradbeništvo.

Na okrogli mizi z naslovom Izgradnja javnih stanovanj do leta 2035: od političnih zavez do izvedljivosti projektov stavb so sodelovali minister za naravne vire in prostor Jože Novak, državni sekretar Klemen Ploštajner, direktor Pomgrada Iztok Polanič, arhitekt Andrej Kalamar, direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec in direktorica Javnega stanovanjskega sklada Maribor Irena Španinger.

Po navedbah GZS je razprava jasno pokazala, da obstaja široko soglasje o nujnosti povečanja fonda javnih najemnih stanovanj, vendar ostajajo ključni izzivi, predvsem na področju izvedljivosti projektov v praksi. Udeleženci so izpostavili, da politične zaveze same po sebi ne zadostujejo, če niso podprte s stabilnimi in dolgoročnimi viri financiranja, hitrejšimi in bolj predvidljivimi postopki umeščanja v prostor, pridobivanjem dovoljenj, ustrezno alokacijo tveganj ter realnimi izvedbenimi zmogljivostmi.

V ospredju letošnje izvedbe sejma Megra bodo teme, kot so zeleni prehod v graditeljstvu, digitalizacija, energetsko varčne gradnje ter karierne priložnosti mladih v gradbeništvu. Do petka se bo na 7500 kvadratnih metrih predstavljalo 110 razstavljavcev iz treh držav.

Sejem bo po navedbah organizatorjev usmerjen tudi v bivanjsko prihodnost ter spodbujanje stanovanjske gradnje in projektov za večanje infrastrukturne odpornosti. Obiskovalcem bodo ponudili tehnologije za izrabo obnovljivih virov energije, sodobne materiale, mehanizacijo in strokovno znanje, razstavljavci pa bodo predstavili najnovejše izdelke, storitve in rešitve v gradbeništvu.

Po besedah izvršnega direktorja Pomurskega sejma Borisa Erjavca se bo na sejmu predstavil širok spekter podjetij, institucij, izobraževalnih ustanov in razvojnih projektov s področij gradbeništva, infrastrukture, energetike, trajnostnega razvoja, arhitekture, mehanizacije ter izobraževanja in zaposlovanja. Obiskovalci pa bodo lahko spoznali "najnovejše tehnologije, projekte nacionalnega pomena, sodobne materiale, stroje in inovativne pristope k trajnostni gradnji".

Poseben poudarek bodo organizatorji namenili tudi velikim infrastrukturnim projektom, med drugim izgradnji drugega tira železniške proge Koper-Divača ter rešitvam na področju prometne in komunalne infrastrukture. Dogajanje bodo dopolnili strokovni posveti, tekmovanje kleparjev in krovcev ter brezplačna svetovanja s področij obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije, prenove stavb, ogrevanja, hlajenja in arhitekture.

Pomemben del sejma bo tudi izobraževalni in karierni program, v okviru katerega bodo predstavljeni zaposlitvene možnosti ter deficitarni poklici v gradbeni panogi. Po opozorilih zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS se panoga namreč še vedno sooča s pomanjkanjem kadrov, ki je posledica preteklega upada zanimanja za tovrstne izobraževalne programe.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

Vir: STA, Foto: Matic Vlaj