VIDEO: Štefan Cigüt: Kako smo iz nič zgradili kmetijo s 1200 glavami govedi

Na severovzhodu Slovenije, v Noršincih, deluje ena tehnološko najbolj naprednih kmetij pri nas. Vodi jo Štefan Cigüt, ki je skupaj z družino iz majhne začetne kmetije ustvaril sodoben kmetijski sistem, ki danes obsega približno 450 hektarjev površin in okoli 1200 glav govedi.

Njihova zgodba je primer, kako se lahko s premišljenimi odločitvami, vztrajnostjo in vlaganjem razvije kmetija, ki sledi sodobnim smernicam in izzivom časa.

Od skromnih začetkov do velikega sistema

Začetki segajo približno pol stoletja nazaj, ko so začeli praktično brez opreme, le z dvema hektarjema zemlje. Ključ do rasti ni bila le širitev, temveč tudi pripravljenost na nove priložnosti.

Sprva so se usmerili v strojne storitve, nato pa postopoma prešli v govedorejo. Prav kombinacija poguma, dolgoročne vizije in vlaganj jih je pripeljala do današnjega obsega. Kot poudarja Cigüt, je bila vera v lastno pot odločilna za napredek.

Dobrobit živali kot temelj rezultatov

Na kmetiji posebno pozornost namenjajo pogojem, v katerih živijo živali. Dovolj prostora, kakovostna stelja in nadzorovani pogoji bivanja niso le etična izbira, temveč tudi ekonomska.

Po njegovih besedah se dobro počutje neposredno odraža v rezultatih, saj so živali bolj zdrave, hitreje napredujejo in dajejo kakovostnejše meso.

Izpostavlja tudi, da bi morale prihodnje kmetijske politike bolj upoštevati razmere v sodobnih hlevih, saj se kmetje vse pogosteje soočajo z vplivi ekstremnih vremenskih razmer.

Podatki in tehnologija spreminjajo kmetovanje

Kmetija že več kot desetletje uvaja elemente preciznega kmetijstva. Pri delu uporabljajo satelitske posnetke, analize tal in kartiranje pridelkov, kar omogoča natančno prilagajanje potrebam posamezne površine.

Tak pristop pomeni manjšo porabo gnojil in zaščitnih sredstev, nižje stroške ter manjši vpliv na okolje. Cigüt poudarja, da danes odločitve vse bolj temeljijo na podatkih, ne več zgolj na občutku, čeprav izkušnje in razumevanje narave ostajajo nepogrešljivi.

Trajnost kot vsakodnevna praksa

Posebnost kmetije je tudi način obdelave tal. Uporabljajo ohranitveno kmetovanje brez oranja, kolobarjenje in vračanje organskih snovi v tla.

Sistem temelji na kroženju hranil. Krma, pridelana na poljih, služi živalim, gnoj pa se vrača nazaj na njive. Tak pristop zmanjšuje potrebo po umetnih dodatkih in dolgoročno ohranja rodovitnost tal.

Trg ostaja velik izziv

Kljub visoki kakovosti proizvodnje se kmetija sooča s težavami na trgu. Domači kupci pogosto niso pripravljeni plačati višje cene za kakovostno meso, zato velik del proizvodnje konča v tujini. Opozarja tudi na pomanjkanje močne predelovalne industrije, ki bi povezovala kmete in trgovce ter omogočila večjo dodano vrednost doma.

Kmetijstvo kot prihodnost in način življenja

Po njegovem mnenju se kmetijstvo nahaja na prelomnici. Spremembe so hitre, razmere nepredvidljive, zato bo ključna prilagodljivost in povezovanje.

Kmetje postajajo tudi upravljavci podatkov, a bistvo ostaja enako: pridelava hrane in skrb za okolje. Cigüt ob tem poudarja, da kmetijstvo ni le dejavnost, temveč način življenja, ki prinaša posebno zadovoljstvo. Največ pomeni trenutek, ko vidiš rezultat svojega dela od zemlje do končnega pridelka.

Zgodba iz Pomurja tako jasno kaže, da prihodnost kmetijstva leži v ravnovesju med tradicijo, tehnologijo in odgovornim odnosom do narave.