Slovenski raziskovalci razvili fižol, ki bolje prenaša sušo in vročino

Nova sorta fižola obeta stabilnejši pridelek v času podnebnih sprememb.

Raziskovalci s Kmetijskega inštituta Slovenije so razvili novo sorto fižola KIS Ahac, ki se bolje prilagaja na spreminjajoče se podnebne razmere. Sorto, ki je rezultat ciljnega žlahtnjenja, so razvijali več kot desetletje in bo pridelovalcem po napovedih na voljo leta 2027.

Nova sorta fižola je rezultat dolgoletnega ekipnega dela. »Vzgoja traja približno deset let in je rezultat dela celotne ekipe. Gre za velik dosežek,« je za STA poudarila raziskovalka Barbara Pipan, ki je vodila razvoj sorte.

KIS Ahac so raziskovalci razvili s ciljnimi ročnimi križanji v okviru programa žlahtnjenja fižola, ki združuje raziskovalno delo in potrebe kmetijstva. Kot poudarjajo na inštitutu, razvoj nove sorte zahteva natančno načrtovanje, potrpežljivost in veliko znanja.

»Na inštitutu se ukvarjamo s tradicionalnim, klasičnim žlahtnjenjem fižola, ki je zaradi svoje narave dolgotrajen proces. Vse se začne z izbiro ustreznih starševskih linij, ki jih nato z načrtnimi ročnimi križanji združimo. Temu sledijo več generacij samooprašitve in selekcije, v katerih postopoma izbiramo najboljše rastline. V vsakem koraku izločamo manj ustrezne križance in ohranjamo tiste, ki najbolj ustrezajo ciljem žlahtnjenja,« je pojasnila Pipan. Tovrstni postopki so povezani z različnimi tipi analiz - genetske, biokemične, testi odpornosti, prehranske -, da je selekcija čim bolj učinkovita. 

Cilji žlahtnjenja, ki ga izvajajo na inštitutu, so danes tesno povezani s prilagoditvami na podnebne spremembe. Raziskovalci si prizadevajo razviti sorte, ki so odporne na pomanjkanje vode, visoke temperature in bolezni, hkrati pa zagotavljajo stabilen pridelek.

KIS Ahac je srednje zgodnja sorta, ki cveti že konec junija, približno 37 do 40 dni po setvi, je pojasnila Pipan. Prav ta lastnost je po njenih besedah ključna, saj rastlina zaključi cvetenje še pred vrhuncem poletne vročine. S tem se izogne odpadanju cvetov zaradi visokih poletnih temperatur in morebitnega pomanjkanja vode, ki bi sicer zmanjšalo pridelek. Tudi ime sorte je neposredno povezano s časovnim okvirom cvetenja. Polno cvetenje namreč sovpada z godom svetega Ahaca, ki kot blažilec strahu in stisk v novi sorti odraža prilagodljivost sorte na spreminjajoče se podnebne razmere, navajajo na inštitutu.

KIS Ahac izstopa tudi po svojem videzu. Gre za nizek fižol za zrnje tipa češnjevec z značilno dvobarvno semensko lupino v bež in vijoličnih odtenkih. Rastline so bujne, s temno zelenimi listi in nežno vijoličnimi cvetovi, stroki pa srednje dolgi in temno zeleni z vijoličnimi lisami. Zrnje je veliko, elipsaste oblike.

 Po navedbah raziskovalcev z inštituta sorta daje zgleden in izenačen pridelek tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah, kar je v času vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov še posebej pomembno. Poleg pridelka pa raziskovalci poudarjajo tudi prehransko vrednost. »Osredotočamo se na to, da imajo sorte več koristnih snovi in manj tistih, ki povzročajo težave, kot je napenjanje,« je povedala Pipan.

Ob tem raziskovalka poziva k večji uporabi fižola v prehrani. »Fižol je skromna rastlina, ki ne potrebuje veliko, nam pa lahko zelo veliko da, tudi veselja pri vzgoji. Je bogat vir beljakovin in drugih koristnih snovi,« je poudarila.

Čeprav je sorta že vpisana v sortno listo, bo treba na njeno širšo uporabo še nekoliko počakati. V letošnjem letu bodo poskrbeli za razmnoževanje semena, na trg pa naj bi prišla v naslednji vegetacijski sezoni leta 2027.

STA