Danes zvonovi »odletijo v Rim«, tradicija razkriva zakaj

Danes je veliki četrtek, dan, ko se začenja velikonočno tridnevje, hkrati pa nastopi tudi eden najbolj prepoznavnih trenutkov prazničnega časa – utihnejo cerkveni zvonovi. Ti v številnih krajih po Sloveniji, tudi v Pomurju, za nekaj dni ne zazvonijo več, kar ustvari posebno, bolj umirjeno vzdušje. Ob tem se pogosto sliši rek, da zvonovi »odletijo v Rim«. Gre za staro ljudsko razlago, ki se je ohranila vse do danes.

Po ljudskem izročilu naj bi zvonovi na veliki četrtek zapustili kraje in odšli v Rim, od koder se vrnejo šele ob praznovanju velike noči. Ta razlaga je simbolična, vendar zelo razširjena in prepoznavna tudi med mlajšimi generacijami.

V resnici pa tišina zvonov izhaja iz cerkvene tradicije. Po večerni maši se bogoslužje spremeni in postane bolj zadržano, brez slavnostnega zvonjenja.

Tišina kot simbol

Utihnitev zvonov ima močan pomen. Označuje začetek obdobja, ki je povezano z Jezusovim trpljenjem in vodi do velike noči. V tem času se tudi cerkveni obredi odvijajo bolj umirjeno, brez običajnega prazničnega poudarka.

Tišina tako ni naključna, temveč ustvarja poseben občutek zbranosti in pričakovanja.

Spremembe tudi v cerkvah

Veliki četrtek prinaša tudi vidne spremembe v cerkvah. Po večerni maši se odstrani okrasje z oltarja, prostor pa postane bolj preprost in zadržan.

S tem se poudari resnost prihajajočih dni, ki vodijo do vrhunca praznovanja, velike noči.

Poseben čas pred praznikom

Veliki četrtek tako ne pomeni le začetka praznikov, temveč tudi začetek posebnega obdobja, ko se vsakdanji ritem nekoliko umiri. Izraz, da zvonovi »gredo v Rim«, pa ostaja lep primer, kako se verska simbolika prepleta z ljudskim izročilom.

*Slike so simbolične (Pixabay)