Nadzori pokazali, poreklo svežega mesa večinoma pravilno označeno

Inšpekcijski nadzori nad spoštovanjem pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla svežega mesa ne kažejo večjih nepravilnosti, v posebnih nadzorih v letih 2024 in 2025 je bila zaznana le ena kršitev, so objavili v upravi za varno hrano. Analiza, ki kaže na razširjeno potvarjanje porekla pri svinjini, po njihovi oceni ni najbolj zanesljiva.

Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so nedavno sporočili, da je glede na izsledke raziskave Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, Instituta Jožef Stefan (IJS) in drugih institucij kar 79 odstotkov svinjskega mesa, ki se prodaja kot slovensko, uvoženega. "To kaže na resne pomanjkljivosti pri sledljivosti in označevanju porekla ter spodkopava zaupanje potrošnikov v domačo ponudbo in poštenost trga," je zbornico prejšnji teden citiral časnik Dnevnik.

Raziskovalka na IJS Nives Ogrinc, ki se ukvarja tudi z ugotavljanjem geografskega porekla živil, je navedbe KGZS za ljubljanski časopis pospremila s pojasnilom, da so analizirali 148 vzorcev svinjine, od tega 19 vzorcev iz trgovin, ki so bili označeni kot slovenski. Prav ti so bili ključni za slab rezultat raziskave. "Skoraj 80 odstotkov neskladij jasno kaže na resen problem označevanja in potrjuje, da je nadzor nad poreklom hrane zelo pomemben," je dejala.

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je medtem poudaril, da na podlagi rezultatov izotopskih analiz živil ni mogoče razlagati razmer na trgu mesa prašičev.

Danes so se na izsledke raziskave odzvali tudi v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V objavi na vladnem spletišču so zapisali, da že več let sodelujejo z IJS pri analizah stabilnih izotopov lahkih elementov izotopov, predvsem pri svežem sadju in zelenjavi. Pri preverjanju izvora mesa pa ima ta pristop zaenkrat še nekaj pomembnih omejitev, so podčrtali.

Kot so pojasnili, se lahko namreč pri tej metodi rezultati analiz med sosednjimi geografskimi območji prekrivajo, zato ni vedno jasno, od kod izdelek prihaja. Poleg tega na rezultate vplivata krma in način reje, saj prehrana živali lahko spremeni izotopski podpis.

"Razlaga rezultatov je zahtevna in ni vedno enoznačna - za zanesljive zaključke bi potrebovali veliko količino podatkov, zbranih skozi daljše obdobje, katerih za prašičje meso za zdaj še ni na voljo," so zapisali v nadaljevanju in dodali, da se lahko izotopski podpis spreminja, denimo zaradi letnih časov ali sprememb v vrsti uporabljene krme, kar da še dodatno otežuje zagotavljanje zanesljivosti.

Izpostavili so še, da ta metoda ni uradno potrjena in da zato takšne analize same po sebi niso povsem zanesljive za določanje porekla.

Sicer pa inšpekcija pri upravi za varno hrano izvaja nadzor nad sledljivostjo in označevanjem mesa, ki zajema celotno proizvodno distribucijsko verigo, od rejcev živali, klavnic, razsekovalnic in predelovalnih obratov do skladišč ter prodaje na drobno, so spomnili.

V letih 2024 in 2025 sta bila po njihovih navedbah pri 14 zavezancih izvedena dva posebna nadzora nad spoštovanjem pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. V zvezi z napačnim navajanjem porekla mesa je bila ugotovljena le ena kršitev.

V okviru rednega uradnega nadzora pa je bilo v teh dveh letih ugotovljeno, da se je na označevanje živil nanašalo osem odstotkov vseh ugotovljenih neskladnosti. Šlo je zlasti za napačno ali zavajajoče navajanje države porekla, manjkajoče obvezne podatke, na primer o rojstvu, reji in/ali zakolu živali, vrsti in starosti mesa, ter pomanjkljivo sledljivost po razseku ali prepakiranju, so sklenili v upravi.

Vir: STA

Slika je simbolična.