Ferenc Horváth: Dvojezičnost mora živeti tudi v praksi, ne le na papirju

Novoizvoljeni poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru Ferenc Horváth je na volitvah dosegel izjemen rezultat. Prejel je kar 72,52 odstotka glasov oziroma 2320 glasov, kar potrjuje njegovo močno podporo med volivci.

Ob tem ni skrival čustev: »Res sem hvaležen in celo zelo ganjen, ko sem videl te številke«. Poudaril je, da je to že njegov tretji mandat in da se mu zdi posebej pomembno, da je na vsakih volitvah prejel večji delež glasov. To razume kot potrditev, da dela v pravo smer, hkrati pa kot jasno sporočilo volivcev.

Dolgoletne izkušnje in povezanost s skupnostjo

Horváth ima bogato politično in družbeno pot. Pred vstopom v državni zbor leta 2018 je bil dolgoletni predsednik Sveta pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, aktiven pa je že od študijskih let.

Svoje delo temelji na neposrednem stiku z ljudmi in odprtem dialogu: vedno je pripravljen prisluhniti predlogom, idejam in tudi kritiki, saj meni, da je to ključno za uspešno zastopanje skupnosti.

Prizadevanja za nadgradnjo pravic in dvojezičnost

V novem mandatu napoveduje nadaljnje prizadevanje za nadgradnjo pravic madžarske narodne skupnosti ter bolj dosledno izvajanje dvojezičnosti. Čeprav ustava zagotavlja visoko raven zaščite, opozarja na težave pri interpretaciji zakonodaje.

Kot primer navaja spor glede vrstnega reda jezikov pri objavah, kjer je sodišče potrdilo enakopravnost obeh jezikov. Takšni primeri po njegovem mnenju kažejo, da je treba pravice nenehno uveljavljati in braniti.

Posebna vloga narodnostnih poslancev

Narodnostna poslanca imata enake pravice kot ostali poslanci, vendar tudi dodatno možnost vpliva. Pri zakonih, ki se neposredno nanašajo na narodne skupnosti, imata pravico veta.

To pomeni, da lahko pomembno vplivata na zakonodajo in preprečita sprejem rešitev, ki bi bile škodljive za manjšine. Tak primer se je v preteklosti že zgodil.

Težave pri uporabi jezika v praksi

Ena ključnih tem ostaja dejanska uporaba madžarskega jezika. Čeprav so pravice formalno zagotovljene, se težave pojavljajo predvsem pri zaposlovanju in delovanju institucij.

Horváth opozarja, da bi bilo treba natančneje določiti, katera delovna mesta zahtevajo znanje jezika, ter izboljšati sistem dodatkov za dvojezičnost. Po njegovem mnenju se pogosto zgodi, da posamezniki prejemajo dodatke, ne da bi jezik dejansko uporabljali.

Vidna dvojezičnost in človeški dejavnik

Na področju napisov in označb je stanje dobro urejeno, težave pa nastajajo pri ljudeh. Kljub dvojezičnemu izobraževanju mnogi ne obvladajo jezika na pričakovani ravni.

To kaže na razkorak med sistemom in prakso, kjer bi bilo po njegovem mnenju treba narediti dodatne korake.

Demografski izzivi Prekmurja

Velik izziv predstavlja upad števila pripadnikov madžarske narodne skupnosti. Gre za širši problem Prekmurja, kjer se mladi izseljujejo, rojstev pa je vse manj.

Horváth opozarja: »Če se bo ta bazen še naprej praznil, potem bomo imeli pravice, ne bomo pa imeli posameznikov, ki bi jih lahko s temi pravicami živeli.«

Rešitev vidi v razvoju regije, ustvarjanju boljših pogojev za življenje ter spodbujanju mladih, da ostanejo ali se vrnejo.

Pomen sodelovanja in sožitja

Ob koncu poudarja pomen sodelovanja med skupnostmi. Zavzema se za povezovanje in medsebojno razumevanje, saj meni, da delitve slabijo položaj regije.

Njegovo vodilo ostaja jasno: več sodelovanja pomeni močnejši glas v Ljubljani in boljše pogoje za vse prebivalce.