V Pomurju največ bolniške odsotnosti, kaj razkrivajo podatki o zdravju Slovencev?

Koliko nas svoje zdravje ocenjuje kot dobro, kako pogosto posegamo po sadju in koliko časa preživimo na bolniški? Ob Svetovni dan zdravja podatki Statistični urad Republike Slovenije ponujajo zanimiv vpogled v naše navade in stanje zdravja.

Po zadnjih podatkih je leta 2024 približno 66,2 odstotka prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, svoje zdravje ocenilo kot dobro ali zelo dobro. To je nekoliko pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 68,5 odstotka.

Najbolj zadovoljni s svojim zdravjem so bili na Irskem in Malti, kjer je takšno oceno podalo okoli 80 odstotkov prebivalcev, medtem ko so najnižji delež zabeležili v Litvi in Latviji.

Sadje in zelenjava na krožniku večine

Prehranske navade kažejo, da večina prebivalcev Slovenije redno posega po sadju in zelenjavi. Zelenjavo je vsak dan uživalo 69 odstotkov odraslih, sadje pa 62 odstotkov.

Pri tem izstopajo starejši od 64 let, saj jih je približno 75 odstotkov vsakodnevno uživalo sadje, 73 odstotkov pa zelenjavo. Podatki tudi kažejo povezavo med prehrano in zdravjem – tisti, ki svoje zdravje ocenjujejo kot zelo dobro, pogosteje posegajo po svežih živilih.

Kako aktivni smo Slovenci?

Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se je vsaj enkrat dnevno ukvarjalo s športno ali rekreativno dejavnostjo, ki je trajala najmanj deset minut. Med starejšimi od 64 let je takšnih celo 45 odstotkov, medtem ko je v starostni skupini od 35 do 44 let delež precej nižji, in sicer 26 odstotkov.

Ženske so bile nekoliko bolj aktivne od moških, saj se jih je s telesno dejavnostjo vsakodnevno ukvarjalo 38 odstotkov, med moškimi pa 33 odstotkov.

V povprečju 21 dni bolniške odsotnosti

Podatki kažejo, da je bil zaposleni v Sloveniji v povprečju na bolniškem dopustu 21 koledarskih dni. Ženske so bile odsotne dlje, v povprečju 25 dni, kar je približno osem dni več kot moški.

Največ bolniških odsotnosti so zabeležili v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.

Zdravje vse pogosteje tudi na spletu

Internet postaja pomemben del skrbi za zdravje. V prvem četrtletju lanskega leta je 60 odstotkov prebivalcev uporabljalo splet za dejavnosti, povezane z zdravjem.

Med starejšimi od 75 let je bilo takšnih 26 odstotkov. Ti so najpogosteje iskali informacije o zdravju, nekateri so si uredili obisk zdravnika prek spleta ali dostopali do svoje zdravstvene dokumentacije.

Za zdravstvo namenimo manj kot povprečje EU

Slovenija je leta 2023 za zdravstvo namenila 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda, kar jo uvršča na sredino držav Evropske unije. Če pogledamo porabo na prebivalca, ta dosega 81 odstotkov povprečja EU.

Na prebivalca smo za zdravstvo namenili 3.121 evrov, medtem ko povprečje EU znaša 3.835 evrov.

Vse več potreb po dolgotrajni oskrbi

Zaradi staranja prebivalstva narašča tudi potreba po dolgotrajni oskrbi. Leta 2023 je takšne storitve prejemalo 76.841 prebivalcev, kar je več kot leto prej.

Izdatki za dolgotrajno oskrbo so dosegli 955 milijonov evrov, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Večina sredstev je bila zagotovljena iz javnih virov, največ uporabnikov pa je pomoč prejemalo na domu.

*Slike so simbolične (Pexels, Pixabay)