FOTO: Dolga obravnava brez epiloga, spor v soboški knjižnici se poglablja

Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti se je danes nadaljevala odmevna obravnava v sporu, povezanem z razmerami v tamkajšnji knjižnici. V več kot petih urah zaslišanj so pred sodnico stopili ključni akterji – med njimi predsednik sveta zavoda Roman Ratkai, župana Damjan Anželj in Marko Virag ter več podpisnikov javnega pisma, ki je sprožilo spor.

V središču postopka je kazenska tožba direktorice Klaudije Šek Škafar proti sindikalni zaupnici Suzani Lukovnjak, ki jo bremeni zaradi vsebine pisma, naslovljenega na župana. V njem so zaposleni opozorili na razmere v knjižnici, vodstvo pa trdi, da so navedbe neresnične in škodljive za ugled zavoda.

Razprava o novih dokazih

Obravnava se je začela z zapletom glede novih dokazov, ki jih je predložila obramba. Ta je med drugim priložila dodatno dokumentacijo in strokovna mnenja, čemur je tožilstvo nasprotovalo zaradi načina predložitve.

Po kratki prekinitvi je sodnica ocenila, da v gradivu ne vidi spornih elementov, tožilstvo pa je napovedalo, da bo svoje stališče podrobneje predstavilo pozneje.

Ratkai: Svet zavoda deluje samostojno

Kot prvi je pričal Roman Ratkai, ki je poudaril, da svet zavoda deluje znotraj svojih pristojnosti in se ne vpleta v vsakodnevno delo knjižnice. Po njegovih besedah so pismo obravnavali, vendar niso ugotovili, da bi knjižnica razvojno zaostajala ali da bi bile navedbe o slabšem delovanju utemeljene.

Ob tem je priznal, da so zaznali določene izzive, kot sta kadrovski načrt in dotrajan bibliobus, a jih je označil kot operativna vprašanja.

Župana opozarjata na meje vpliva

Svoje stališče je predstavil tudi župan Murske Sobote Damjan Anželj, ki ga je pismo presenetilo. Dejal je, da se po njegovem mnenju sindikat v tem primeru spušča v poslovodske odločitve, ki ne sodijo v njegovo področje.

Izpostavil je še, da občina financiranje knjižnice zagotavlja v okviru svojih zmožnosti in da doslej ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.

Podobno je poudaril beltinski župan Marko Virag, ki meni, da morajo ustanovitelji ohranjati distanco do delovanja zavoda. Dodal je, da so prejeli tudi odzive zaposlenih, ki se z vsebino pisma niso strinjali.

Zaposleni opozarjajo na težave

Na drugi strani so podpisniki pisma izpostavili poslabšanje razmer v kolektivu. Po njihovih navedbah je knjižnico od leta 2020 zapustilo več zaposlenih, kar naj bi vplivalo na organizacijo dela in kakovost storitev.

Opozorili so na pomanjkanje kadra, težave pri nadomeščanju ter na dejstvo, da čitalnica po epidemiji ni zaživela v polnem obsegu. Kljub temu so poudarili, da zaposleni še vedno skušajo ohranjati visoko raven storitev.

Pismo kot poziv k izboljšavam

Priče iz vrst zaposlenih so vztrajale, da je bilo sporno pismo dobronamerno in namenjeno opozarjanju na težave, ne pa diskreditaciji vodstva. Po njihovih besedah je šlo za poskus, da bi se razmere izboljšale in da bi knjižnica lahko delovala še učinkoviteje.

Postopek se bo nadaljeval z novimi dokaznimi predlogi, odločitev sodišča pa ostaja odprta.