Bolniška odsotnost v Murski Soboti med najvišjimi v Sloveniji

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil posodobljene kazalnike Zdravje v občini, ki letos vključujejo predvsem podatke za leto 2023, pri nekaterih kazalnikih pa večletna povprečja.

Analiza za Mursko Soboto razkriva kompleksno sliko: na eni strani izstopajo določeni zdravstveni izzivi, na drugi pa tudi pozitivni premiki, zlasti na področju preventive.

Bolniška odsotnost močno nad slovenskim povprečjem

Eden najbolj zgovornih kazalnikov je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev, ki v Murski Soboti znaša 29,7 koledarskih dni na leto, medtem ko je slovensko povprečje bistveno nižje, 20,5 dni. Ta podatek kaže na večjo obremenjenost prebivalstva z boleznimi ali poškodbami ter ima pomembne posledice tako za kakovost življenja kot za gospodarstvo in delovno okolje.

Več kroničnih bolezni in večje tveganje za srčno-žilne zaplete

Podatki kažejo, da je v občini več oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, kot znaša slovensko povprečje. To kaže na večjo razširjenost kroničnih bolezni, ki sodijo med glavne dejavnike tveganja za zaplete. To potrjuje tudi višja stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi, ki znaša 2,5 na 1000 prebivalcev (35-74 let), medtem ko je državno povprečje 1,9 .

Pri starejših prebivalcih izstopa še stopnja zlomov kolka, ki je 6,2 na 1000, kar je rahlo nad slovenskim povprečjem . Takšni podatki kažejo na pomembnost preventive, predvsem pri starajoči se populaciji.

Nekateri socialni kazalniki pod povprečjem

Zanimiv je tudi podatek, da je delež uporabnikov pomoči na domu nižji od slovenskega povprečja. To lahko pomeni bodisi manjšo dostopnost storitev bodisi drugačne oblike skrbi za starejše, na primer večjo vlogo družine.

Pozitivni kazalniki: nižja umrljivost zaradi samomora

Med bolj spodbudnimi podatki izstopa stopnja umrljivosti zaradi samomora, ki znaša 10 na 100.000 prebivalcev, kar je precej manj kot slovensko povprečje (18) . Ta podatek nakazuje, da so lahko določeni vidiki duševnega zdravja ali podpornega okolja v občini bolje urejeni kot drugod.

Preventiva kot svetla točka Murske Sobote

Na področju preventive Murska Sobota dosega dobre rezultate. Odzivnost v Program Svit znaša 66,2 %, kar je več kot slovensko povprečje (64,9 %) . Prav tako je presejanost v Programu Zora 72,7 %, kar je praktično na ravni države oziroma rahlo nad njo. Tudi podatki iz razširjene tabele kazalnikov kažejo visoko vključenost v Program DORA (79,1 %), kar pomeni dobro odzivnost prebivalstva na preventivne zdravstvene programe.

Dejavniki tveganja: težave pri življenjskem slogu

Kljub dobrim preventivnim programom podatki kažejo tudi na težave pri življenjskem slogu. Telesni fitnes otrok je nižji od slovenskega povprečja, kar kaže na premalo gibanja ali druge dejavnike, povezane z življenjskim slogom. 

Poleg tega je delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji višji od povprečja, kar predstavlja resen javnozdravstveni in varnostni problem. Po drugi strani pa je število poškodb v prometnih nezgodah primerljivo s slovenskim povprečjem, kar pomeni, da problem ni v številu nesreč, temveč v njihovih okoliščinah.

Demenca: vse večji izziv za starajočo se družbo

Poseben poudarek letošnjih kazalnikov je namenjen demenci, ki postaja ena ključnih zdravstvenih in socialnih tem. Gre za bolezensko stanje, ki vpliva na spomin, razmišljanje, vedenje in sposobnost samostojnega življenja. V Sloveniji se zaradi staranja prebivalstva pričakuje, da bo do leta 2030 več kot 3 % prebivalcev živelo z demenco, delež pa bo še naraščal.

Foto: Freepik, Arhiv Pomurec, zajem zaslona NIJZ