Tiha kriza na poljih: Zakaj izginjanje mejic ogroža našo hrano?

Izginjanje mejic postaja vse večji problem, ki neposredno vpliva na opraševalce in s tem tudi na našo prehransko varnost. V Krajinskem parku Goričko opozarjajo, da so prav ti drevesno-grmovni pasovi ključni za ohranjanje naravnega ravnovesja in stabilne pridelave hrane.

V okviru projekta BEE(A)WARE so začeli z ozaveščevalno akcijo, v kateri skozi karikature, ki jih ustvarja Marjan Vaupotič, odpirajo vprašanja o spremembah v naravi. Prva karikatura izpostavlja prav problem izginjanja mejic in posledice, ki jih to prinaša za divje opraševalce.

Med njimi so čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke in metulji, ki imajo ključno vlogo pri opraševanju rastlin. Njihova vrednost za slovensko kmetijstvo je ocenjena na okoli 110 milijonov evrov letno, vendar se njihov življenjski prostor zaradi sprememb v krajini zmanjšuje.

Vir: Krajinski park Goričko

Mejice opraševalcem zagotavljajo hrano, zavetje in varne prehode med različnimi življenjskimi okolji. Njihovo odstranjevanje vodi v nastanek enoličnih površin brez zadostnih virov, kar povzroča upad populacij opraševalcev in posledično vpliva tudi na pridelek.

Na Goričkem so zato januarja 2025 na 12 lokacijah zasadili približno 2.300 metrov novih mejic z več kot 1.500 sadikami avtohtonih vrst. Ob tem so označili tudi obstoječe mejice in pripravili načrte za njihovo dolgoročno ohranjanje.

Z ozaveščevalno akcijo želijo poudariti, da ohranjanje mejic ni le naravovarstveni ukrep, temveč pomemben korak za prihodnost kmetijstva in prehranske varnosti.