FOTO: Razvoj Pomurja potrjen, a zadržki ostajajo pri prostorskem planu

V Odrancih je danes potekala 113. redna seja Sveta Pomurske razvojne regije, na kateri so člani obravnavali ključne razvojne teme regije. Čeprav so potrdili vseh deset točk dnevnega reda, razprava ni minila brez zadržkov, predvsem pri vprašanju prostorskega načrtovanja.

V ospredju so bili razvoj regije, prostorsko načrtovanje, promet in demografija, člani sveta pa so se med drugim seznanili s poročilom o izvajanju razvojnih nalog za leto 2025, napredkom pri dogovoru za razvoj regije ter pripravo novih strateških dokumentov.

Posebno pozornost so namenili Dogovoru za razvoj regij in predlaganemu Dodatku številka pet, ki prinaša pomembno novost. V dokument naj bi vključili projekt »Tehnološko kompetenčni park Soboško jezero«, ki predvideva izgradnjo podjetniškega inkubatorja v Murski Soboti. Projekt je bil že konec leta 2025 izbran za porabo preostalih sredstev, februarja letos pa je pridobil tudi soglasje pristojnega ministrstva. Kljub temu dokončna potrditev financiranja še ni zagotovljena, saj mora biti dodatek formalno sprejet in podpisan.

Na seji so obravnavali tudi spremembe treh že vključenih projektov: nadgradnjo kanalizacijskega sistema v Gornji Radgoni, vodovod Lendava–Pince s telemetrijo ter Učni užitni park Turnišče. Pri vseh je vrednost narasla za več kot 20 odstotkov, kar pomeni bistveno spremembo in zahteva dodatno obravnavo.

Do zdaj je v okviru štirih dodatkov v razvojni dogovor vključenih 22 projektov, skupna vrednost sofinanciranja pa presega 31 milijonov evrov.

Največ razprave je sprožila priprava Regionalnega prostorskega plana Pomurje. Gre za strateški dokument, s katerim naj bi občine in država uskladile prostorski razvoj. Drugi osnutek naj bi bil pripravljen do konca aprila, javna razprava pa je predvidena med 1. junijem in 1. septembrom 2026.

Kljub pojasnilom pripravljavcev so številni župani izrazili resne pomisleke. Opozarjali so, da proces po njihovem mnenju ni bil dovolj zasnovan od spodaj navzgor, temveč preveč izhaja iz državnih izhodišč. Kritični so bili tudi do dejstva, da občine niso bile dovolj vključene ter da je čas javne razprave v poletnih mesecih neprimeren.

Izpostavili so tudi bojazen, da bi lahko tak dokument dolgoročno omejeval razvoj posameznih občin, predvsem na obrobnih območjih. Po njihovem mnenju bi moral prostorski plan bolj jasno odražati lokalne potrebe in razvojne potenciale.

Po razpravi je svet sprejel sklep, da se je seznanil s postopkom priprave, obenem pa dodal pomembno dopolnitev. Pripravljavci bodo morali v času javne razprave načrt predstaviti v posameznih občinah in se z njimi uskladiti, kar naj bi zagotovilo večjo vključenost lokalnega okolja.

Pomemben del seje je bil namenjen tudi pripravi Regijske celostne prometne strategije za Pomurje, sedemletnega dokumenta, ki bo določil ključne prometne cilje in ukrepe. Strategija naj bi izboljšala dostopnost, prometno varnost in kakovost bivanja, pri čemer je bilo poudarjeno, da prometnih izzivov ni mogoče učinkovito reševati zgolj na ravni posameznih občin.

Prva seja ožje delovne skupine, v kateri sodelujejo predstavniki vseh 27 občin, je predvidena 7. maja, analiza stanja bo potekala do konca leta 2026, sprejem strategije pa do septembra 2027.

Člani sveta so obravnavali tudi Strategijo regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 ter pripravo novega razvojnega programa Pomurja za obdobje 2028–2034. Tokrat bo najprej pripravljen strateški del, ki bo usklajen z državnimi dokumenti, šele nato bodo sledili konkretni projekti.

Na koncu so podprli še projekt večnamenske športne dvorane z bazenom v Lendavi, za katerega občina že pridobiva državno potrditev. Sklep o podpori je bil sprejet soglasno.

Čeprav so bili vsi sklepi na seji potrjeni, je razprava jasno pokazala, da ostajajo odprta vprašanja, predvsem pri usklajevanju državnih in lokalnih interesov. Prav to bo v prihodnje ključni izziv pri oblikovanju razvojne poti Pomurja.

Več fotografij v spodnji galeriji ...