Psihologinja Tina Merklin: »Telo ne počiva, če misli ne mirujejo«

Utrujenost je postala ena najpogostejših spremljevalk sodobnega življenja. Čeprav jo pogosto povezujemo predvsem s fizičnim naporom, ima po besedah klinične psihologinje Tine Merklin iz Zdravstvenega doma Murska Sobota bistveno širši pomen. Gre za stanje, ko je živčni sistem preobremenjen, kar se kaže kot izčrpanost, pomanjkanje energije in težave s koncentracijo.

Psihološka utrujenost je težje prepoznavna kot fizična, saj nima vedno jasnih meja. Kratkotrajna utrujenost je normalen odziv telesa na stres ali pomanjkanje spanja, težava pa nastane, ko utrjenost vztraja tudi po počitku. Takrat lahko govorimo o izčrpanosti, ki je lahko uvod v še resnejše stanje - izgorelost.

Eden ključnih problemov sodobnega časa je, da energijo pogosto trošimo tam, kjer nimamo vpliva. Razmišljanje o tem, kaj si drugi mislijo ali kaj počnejo, ustvarja dodatno obremenitev. Temu se pridružuje še stalna mentalna aktivnost, ko imamo v glavi neprestano seznam nalog in scenarijev. Kot opozarja sogovornica, telo ne loči med dejanskim delom in razmišljanjem - utrudi se v obeh primerih.

Poseben vpliv imajo tudi družbena omrežja in telefoni, predvsem v večernem času. Svetloba zaslonov možganom sporoča, naj ostanejo aktivni, kar otežuje počitek. Poleg tega nas vsebine na omrežjih pogosto vodijo v primerjanje z drugimi, kar dodatno izčrpava. Ljudje, ki uporabo omejijo, pogosto poročajo o opaznem izboljšanju počutja.

Velik paradoks je, da smo lahko utrujeni tudi takrat, ko počivamo. Razlog je v tem, da telo pogosto ostaja v stanju blage aktivacije. Nenehni dražljaji, kot so sporočila, klici in obveznosti, ustvarjajo občutek stalne pripravljenosti. Psihologinja to ponazori s primerjavo:

»Zdaj nas ne lovijo levi iz grma, ampak imamo pa mi te leve.« Telo zato ne preide v pravo stanje umiritve, tudi ko se fizično ustavimo.

Pomembno je, da znamo prepoznati signale telesa. Ti se lahko kažejo kot razdražljivost, glavoboli, motnje spanja ali izguba zanimanja za stvari, ki so nam bile nekoč pomembne. Veliko ljudi te znake ignorira ali jih celo razume kot znak, da morajo še bolj pritisniti.

Prvi korak k izboljšanju je preprost, a pogosto najtežji - priznati si, da smo utrujeni. Šele nato lahko začnemo spreminjati navade, prepoznati, kaj nas izčrpava, in poiskati dejavnosti, ki nas polnijo. Pomembno vlogo ima tudi postavljanje meja in sposobnost reči ne.

Kot poudarja: »Počitek ni nagrada. Počitek je pogoj, da jaz lahko sploh normalno delujem.«

Če tega ne upoštevamo, lahko pride do izgorelosti, ki se kaže kot popolna telesna in duševna izčrpanost, pomanjkanje motivacije in nezmožnost vsakodnevnega delovanja. Takrat je nujno poiskati strokovno pomoč, saj dolgotrajen stres vpliva tudi na imunski sistem in lahko vodi v resnejše zdravstvene težave.

Za konec ostaja ključno sporočilo: v svetu, kjer smo nenehno v pogonu, si moramo zavestno vzeti čas zase. Včasih zadostujejo že majhni koraki - globok vdih, kratek sprehod ali nekaj minut tišine.

Foto: Arhiv Pomurec, Freepik