Slovenci množično na delo drugam, trg dela vse bolj odvisen od tujcev

V Sloveniji je bilo po podatkih SURS-a leta 2025 skupaj 941.267 delovno aktivnih prebivalcev, kažejo najnovejši podatki. Med njimi je bilo več moških kot žensk, povprečna starost pa ostaja razmeroma visoka, kar odraža staranje delovne sile.

Med delovno aktivnimi je bilo 55 odstotkov moških in 45 odstotkov žensk. Povprečna starost je znašala 44 let, pri čemer so bili moški v povprečju nekoliko mlajši od žensk. Večina, kar 73 odstotkov, jih je delala v zasebnem sektorju, preostanek pa v javnem. V zasebnem sektorju prevladujejo moški, medtem ko je v javnem sektorju več žensk.

Javni sektor z višjo izobrazbo

Izobrazbena struktura kaže precejšnje razlike med sektorjema. Med vsemi delovno aktivnimi jih ima 53 odstotkov srednješolsko izobrazbo, 38 odstotkov terciarno, 9 odstotkov pa največ osnovnošolsko.

V javnem sektorju prevladujejo višje izobraženi, saj ima kar 60 odstotkov zaposlenih terciarno izobrazbo. V zasebnem sektorju pa je več srednješolsko izobraženih, teh je približno 60 odstotkov.

Največ zaposlenih v industriji

Največ delovno aktivnih, kar 22 odstotkov, dela v predelovalnih dejavnostih. Ta panoga zaposluje največ tako moških kot žensk, čeprav je delež moških višji. Po poklicih prevladujejo strokovnjaki, ki predstavljajo približno četrtino vseh zaposlenih, pri čemer je v tej skupini največ žensk.

Več tujih delavcev kot v preteklosti

Med delovno aktivnimi je bilo decembra lani 16 odstotkov tujih državljanov, kar je bistveno več kot pred desetimi leti. Večina prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova.

Vedno več voženj na delo

Manj kot polovica delovno aktivnih dela v občini, kjer živi. Takšnih je približno 44,5 odstotka. Največ dnevnih migracij je še vedno povezanih z Ljubljano, kamor se na delo vsak dan vozi več kot 140.000 ljudi iz drugih občin.

Plače najvišje v energetiki

Povprečna mesečna neto plača je leta 2025 znašala 1.602 evra. Najvišje plače so bile v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, najnižje pa v gostinstvu. Med regijami izstopa osrednjeslovenska z najvišjimi plačami, medtem ko so najnižje v primorsko-notranjski.

Podatki tako kažejo razmeroma stabilno sliko trga dela, hkrati pa opozarjajo na pomembne razlike med sektorji, poklici in regijami.

*Slike so simbolične