Zakaj vas ne povabijo na razgovor? Rija Srkoč razkriva najpogostejše napake

Trg dela se nenehno spreminja, zato je za iskalce zaposlitve vse pomembneje, da sledijo potrebam delodajalcev, razvijajo nova znanja in se znajo pri prijavi na delovno mesto dobro predstaviti. O razmerah v Pomurju, najbolj iskanih kadrih in najpogostejših napakah pri iskanju zaposlitve je spregovorila magistrica Rija Srkoč, vodja Urada za delo Murska Sobota in Lendava.

Po podatkih s konca marca je bilo v Pomurju prijavljenih 2.641 brezposelnih oseb, kar je 10,7 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Tudi stopnja brezposelnosti se znižuje in trenutno znaša 6,3 odstotka, medtem ko je slovensko povprečje 4,9 odstotka.

Srkoč ob tem poudarja, da je bil položaj v regiji pred leti precej drugačen. Leta 2014 je bila namreč na območju murskosoboške območne službe brezposelnost v januarju kar 20-odstotna, slovensko povprečje pa je takrat znašalo 14 odstotkov. To pomeni, da je stopnja brezposelnosti v regiji v zadnjem desetletju močno upadla.

Med brezposelnimi je 15 odstotkov mladih do 24. leta, 10 odstotkov mladih od 25. do 29. leta, nekoliko večji pa je delež starejših od 50 let, ki znaša 34 odstotkov. Med prijavljenimi je tudi 18 odstotkov mladih iskalcev prve zaposlitve in 21 odstotkov oseb s statusom invalidnosti. Po izobrazbeni strukturi je največ oseb s prvo in drugo ravnjo izobrazbe, teh je 38 odstotkov.

Hkrati se povpraševanje po delavcih povečuje. Do konca marca so na območju zabeležili 1.630 potreb po delavcih, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ potreb je bilo v predelovalnih dejavnostih, kjer je bilo približno 450 prostih delovnih mest, v zdravstvu in socialnem varstvu jih je bilo več kot 350, v gradbeništvu pa več kot 200.

Potrebe se pojavljajo tudi v trgovini, kmetijstvu, gostinstvu, izobraževanju, prevozništvu in drugih dejavnostih. Kljub večjemu povpraševanju pa delodajalci vse težje zapolnijo prosta delovna mesta, saj primanjkuje oseb z ustreznimi znanji.

»Še vedno je težko zapolniti kadre, ker primanjkuje oseb z določenimi znanji,« doda.

Če delodajalci ustreznega kadra ne najdejo med domačimi iskalci zaposlitve, se pogosto obrnejo tudi k tuji delovni sili. Pri tem jim pomagajo pisarne za delodajalce Zavoda za zaposlovanje, ki delujejo na vsakem uradu za delo. V Murski Soboti je na voljo tudi karierno središče na Slovenski ulici, kjer lahko delodajalci predstavijo svoja delovna mesta več kandidatom hkrati.

Na takšnih skupinskih predstavitvah se kandidati najprej seznanijo z delodajalcem in prostimi delovnimi mesti, nato pa lahko opravijo tudi zaposlitveni razgovor. Takšen način je za podjetja učinkovit, saj lahko na enem mestu spoznajo več možnih kandidatov in pozneje z ožjim izborom opravijo dodatne razgovore.

Med kompetencami, ki danes pomembno vplivajo na zaposljivost, Rija Srkoč izpostavlja predvsem digitalne kompetence, splošna računalniška znanja, računalniško pismenost, pa tudi komunikacijske spretnosti, voljo do učenja, odgovornost do dela in samoiniciativnost.

»To je predvsem tisto, kar delodajalci iščejo. Da dobijo človeka, na katerega se lahko zanesejo.«

Formalna izobrazba je pri nekaterih poklicih še vedno nujen pogoj, zlasti pri reguliranih poklicih in sistemiziranih delovnih mestih. Pri manjših delodajalcih in v storitvenih dejavnostih pa je včasih bolj kot izobrazba pomembna pripravljenost za delo. To se po besedah Rije Srkoč posebej kaže v gostinstvu, kjer delodajalci zaradi pomanjkanja kadra pogosto prilagajajo delovni čas.

Pomemben del iskanja zaposlitve je tudi realen pogled na trg dela. Kandidat mora najprej vedeti, kaj želi početi, v čem je dober in kje lahko nadgradi svoje znanje. Hkrati se mora prilagoditi razmeram v okolju, v katerem išče delo.

»Moraš najprej vedeti, kaj sam želiš, kaj bi rad počel in v čem si dober, kje imaš močne točke, kje lahko tudi nagrajuješ svoje znanje,« pojasni.

Če si kandidat želi zaposlitev v Pomurju, mora preveriti, katera delovna mesta so v regiji dejansko na voljo. Če želi delati na drugem področju ali v drugačnem okolju, pa mora iskanje razširiti tudi na Maribor, Celje, Ljubljano ali druga območja.

Pri prijavah se številni kandidati ustrašijo zahtev po delovnih izkušnjah, vendar Rija Srkoč opozarja, da niso pomembne le formalne delovne izkušnje. Pomembne so lahko tudi izkušnje iz študentskega dela, prostovoljstva, društev, hobijev in drugih dejavnosti, ki lahko delodajalcu pokažejo kandidatovo dodano vrednost.

Zavod za zaposlovanje ponuja tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Med njimi sta delovni preizkus, ki traja en mesec, in usposabljanje na delovnem mestu, ki traja tri mesece. Pri delovnem preizkusu oseba ostane prijavljena kot brezposelna, hkrati pa se preizkusi pri delodajalcu. Usposabljanje je namenjeno osebam, ki še nimajo znanj oziroma kompetenc, ki jih delodajalec potrebuje.

Po analizah za obdobje od leta 2022 do leta 2025 so izhodi v zaposlitev pri delovnem preizkusu več kot 80-odstotni, pri usposabljanju na delovnem mestu pa malo nad 70 odstotki. Rija Srkoč poudarja, da tudi če kandidat po takšnem programu ne ostane pri istem delodajalcu, pridobi izkušnje, s katerimi lahko nadaljuje iskanje zaposlitve.

Veliko napak iskalci zaposlitve naredijo že pri življenjepisu, prijavi ali ponudbi. Na zavodu so zato pripravili tudi novo delavnico, saj opažajo, da številnim brezposelnim osebam manjkajo prav veščine pisanja življenjepisa, Europassa, prijave in priprave na razgovor: »Ampak vloga je en, recimo, marketinški dokument oziroma eno orodje, s katerim jaz nekaj sporočam in želim, moj cilj je, da me delodajalec povabi na razgovor.«

Po besedah Rije Srkoč mora biti vloga napisana za vsako delovno mesto posebej. Kandidat mora izhajati iz sebe, vendar hkrati upoštevati, kaj delodajalec išče. Pomembno je, da zna izpostaviti tiste izkušnje, znanja in kompetence, ki so za konkretno delovno mesto najbolj relevantne.

Srkoč opozarja, da delodajalec, ki prejme več deset vlog, pogosto ne prebere vsake v celoti. Najprej pogleda zgornji del prijave oziroma življenjepisa. Če tam najde nekaj, kar pritegne njegovo pozornost, bo kandidata verjetneje povabil na razgovor.

Enako pomembna je priprava na razgovor. Kandidat ima pogosto le nekaj minut, da se predstavi. Zato je dobro, da si že doma zapiše svoje izkušnje, znanja, hobije, dodatna usposabljanja in druge prednosti. Tako se izogne temu, da bi na razgovoru pozabil povedati nekaj, kar bi bilo za delodajalca lahko odločilno.

»Zato pa pravimo, da je tudi iskanje zaposlitve delo.«

Delodajalci cenijo tudi, če kandidat pred razgovorom razišče podjetje. Pomembno je, da ne išče le javno objavljenih razpisov, temveč preveri tudi spletne strani posameznih delodajalcev, kjer so pogosto objavljena aktualna prosta delovna mesta.

Ključni nasvet za iskalce zaposlitve je zato jasen: najprej morajo poznati svoje močne točke, nato pripraviti prilagojeno vlogo in življenjepis, pred razgovorom pa narediti domačo nalogo ter se dobro pozanimati o delodajalcu. Pri zaposlovanju danes ne šteje le izobrazba, ampak tudi pripravljenost na učenje, prilagodljivost, odgovornost in sposobnost, da se kandidat predstavi kot nekdo, ki lahko delodajalcu prinese dodano vrednost.

* Slike so simbolične