Rdeči alarm za poletje? Vremenoslovci napovedujejo scenarij, ki marsikomu ne bo všeč

Najnovejši dolgoročni vremenski izračuni kažejo, da bi lahko poletje 2026 v Evropi zaznamovale nadpovprečno visoke temperature, ob tem pa tudi precej neenakomerno razporejene padavine.

Glavni razlog za spremembo vremenskega vzorca je hitro razvijajoči se El Niño, ki naj bi bil po novih podatkih močnejši, kot so sprva kazale napovedi. Po podatkih Severe Weather Europe se v Tihem oceanu že kaže izrazito segrevanje, ki lahko v prihodnjih mesecih vpliva na vremenske vzorce po svetu, tudi v Evropi. 

El Niño je naravni podnebni pojav, povezan s segrevanjem površinskih voda v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana. Čeprav nastaja daleč od Evrope, lahko spremeni razporeditev zračnih tokov, območij visokega in nizkega zračnega tlaka ter s tem tudi poletno vreme na naši celini. Tokratni razvoj je posebej zanimiv, ker naj bi se dogajal hitro, pod površjem oceana pa se je oblikovalo obsežno območje toplejše vode, ki je po navedbah Severe Weather Europe na nekaterih območjih doseglo skoraj 8 stopinj Celzija nad običajnimi vrednostmi.

Za Evropo je najpomembnejši signal v napovedih ta, da model ECMWF za poletje 2026 kaže nadpovprečne temperature v večjem delu celine. Najizrazitejša os toplote naj bi segala od južne Evrope prek srednje Evrope proti severu. Takšen vzorec je povezan z območjem nižjega zračnega tlaka zahodno od Evrope, ki lahko proti celini usmerja toplejši zrak z juga in jugozahoda. 

Ob višjih temperaturah pa se odpira tudi vprašanje padavin. Po napovedi ECMWF bi bilo lahko več dežja kot običajno v južni, južno-srednji in vzhodni Evropi, pa tudi na skrajnem severu celine. Nasprotno pa napoved kaže manj padavin v severozahodni in osrednji Evropi. Prav ta kombinacija, torej več toplote in manj dežja, lahko v delu srednje Evrope poveča nevarnost poletne suše.

Podoben signal kaže tudi britanski model UKMO. Ta za Evropo napoveduje vpliv območja nizkega zračnega tlaka nad severnim Atlantikom, ki bi lahko okrepilo dotok toplejšega zraka proti celini. Tudi pri padavinah UKMO kaže podobno sliko: več padavin v južni in severni Evropi, medtem ko se za osrednje in zahodne dele Evrope nakazuje običajna do podpovprečna količina padavin. 

Če se bodo te napovedi uresničile, bi lahko bilo poletje 2026 v Evropi precej različno od regije do regije. Srednja Evropa bi se lahko soočila z daljšimi suhimi in vročimi obdobji, medtem ko bi lahko deli južne in vzhodne Evrope občasno dobili več padavin, vendar to ne pomeni nujno mirnega poletja. Ob visokih temperaturah lahko tudi močnejši nalivi hitro povzročijo težave, saj suha tla vodo težje vpijejo.

Vremenoslovci ob tem opozarjajo, da dolgoročne napovedi niso natančna napoved vremena za posamezen dan, temveč kažejo verjetnejši sezonski vzorec. To pomeni, da za zdaj še ni mogoče napovedati, kdaj in kje bodo vročinski valovi ali močnejša neurja, je pa mogoče razbrati širšo sliko: Evropo lahko čaka toplejše poletje od običajnega, v delu celine pa tudi večja nevarnost suše.

Za Slovenijo neposredna lokalna napoved iz teh podatkov ni podana, vendar je glede na širši evropski vzorec pomembno spremljati razvoj razmer v srednji in južni Evropi. Če se bo napovedani toplejši vzorec utrdil, bi lahko tudi naše kraje pogosteje dosegal topel zrak z juga, ob tem pa bodo ključne razlike v tem, koliko padavin bo prinesel posamezen vremenski prehod.

Poletje 2026 bo zato zanimivo predvsem zaradi vprašanja, kako močno se bo El Niño res razvil in kako hitro se bo njegov vpliv prenesel v ozračje. Trenutni modeli nakazujejo, da bo njegov signal v vremenskih vzorcih viden že v začetku poletja. Za Evropo to pomeni predvsem več možnosti za nadpovprečno toploto, v srednjem delu celine pa tudi povečano tveganje za sušo.

* Slike so simbolične