Ledeni možje - stari vremenski opomnik, ki ga poznajo tudi vrtičkarji

Maj zna hitro zavesti. Nekaj toplih dni je dovolj, da zadiši po poletju, da balkoni dobijo prve zasaditve, vrtovi nove sadike, omare pa lažja oblačila. A ravno sredi tega pomladnega zagona nas ljudsko izročilo vsako leto spomni, da se narava še ni dokončno odločila za toploto. Takrat pridejo ledeni možje - Pankracij, Servacij in Bonifacij.

Po starem koledarju so to dnevi okoli 12., 13. in 14. maja. Najprej nastopi Pankracij, za njim Servacij, nato še Bonifacij. V ljudskem jeziku jim ponekod pravijo tudi trijaki ledenjaki, saj naj bi prav v tem času pomlad še zadnjič pokazala svojo hladnejšo, bolj neprijazno stran. Za njimi pride še mokra Zofka, ki goduje 15. maja in jo izročilo povezuje predvsem z dežjem. 

Letos se vremenski zasuk lepo ujema z ljudskim koledarjem. Po podatkih Agencije RS za okolje se po toplejšem vremenu obeta več oblačnosti, krajevne padavine, plohe in nevihte, v nadaljevanju pa tudi nekoliko nižje temperature. To ne pomeni nujno ostrega mraza ali pozebe, pomeni pa, da bo vreme manj stanovitno in bolj značilno za prehodno pomlad kot za začetek poletja. 

Ledeni možje niso znanstvena vremenska napoved, temveč izkušnja, ki se je skozi stoletja zapisala v ljudski spomin. Naši predniki so dobro vedeli, da je maj lahko varljiv. Dopoldne je lahko prijetno toplo, že naslednje jutro pa se v hladnih legah pojavi rosa, svežina ali celo nevarnost za občutljive rastline. Zato so s sajenjem nekaterih vrtnin pogosto počakali, dokler niso minili Pankracij, Servacij, Bonifacij in Zofka.

Najbolj so bili na te dni pozorni vrtičkarji, sadjarji in vinogradniki. Mladi poganjki, cvetovi sadnega drevja, paradižnik, paprika, bučke in druge toploljubne rastline slabo prenašajo nenadne hladne noči. Tudi če čez dan ni posebej mrzlo, lahko hladno jutro v zavetnih dolinah ali mraziščih naredi škodo. Prav zato se je okoli ledenih mož ohranilo toliko pregovorov, opozoril in domačih pravil.

Eden najbolj znanih pravi, da so Pankracij, Servacij in Bonifacij ledeni možje, po katerih se mraza ni več treba tako bati. Izročilo jim tako pripisuje vlogo nekakšne pomladne meje: ko minejo, naj bi se vreme začelo zanesljiveje obračati proti toplejšim dnem. V resnici seveda ni zagotovila, da po 15. maju ne more več priti do hladnega jutra, a možnost za izrazitejše pozne ohladitve se z napredovanjem meseca zmanjšuje.

Vremensko dogajanje v teh dneh bo zato marsikoga zanimalo tudi iz povsem praktičnih razlogov. Tisti, ki imajo vrtove, naj spremljajo predvsem nočne in jutranje temperature, ne le dnevnih vrednosti. Rastline v loncih je ob hladnejših nočeh lažje premakniti v zavetje, občutljive sadike na prostem pa lahko začasno zaščitimo s kopreno. Pri sadnem drevju in trti je največ odvisno od lege, nadmorske višine in tega, kako močno se ozračje ponoči ohladi.

Ledeni možje tako ostajajo zanimiva mešanica izročila, opazovanja narave in praktične previdnosti. Ne pridejo vsako leto z enako močjo, ne prinesejo vedno slane in tudi ne pomenijo, da se bo maj zares spremenil v zimo. So pa dobrodošel opomnik, da se sredi pomladi vreme še lahko obrne. Letos bo, kot kaže, njihov prihod spremljalo bolj oblačno, vlažno in nekoliko hladnejše obdobje - ravno dovolj, da nas spomnijo, zakaj so si v ljudskem koledarju zaslužili tako zgovorno ime.

* Slike so simbolične