Boste po upokojitvi živeli slabše? Ta podatek bi moral skrbeti vse zaposlene

Pokojninska zavarovalna vrzel postaja eden ključnih izzivov sodobne družbe. Gre za razliko med prihodki, ki jih ima posameznik pred upokojitvijo, in pokojnino, ki jo začne prejemati po koncu delovne dobe. Kot opozarja Ministrstvo za finance, se moramo zaradi demografskih sprememb vse bolj zavedati, da zgolj obvezno pokojninsko zavarovanje ne bo nujno zadostovalo za ohranitev življenjskega standarda v starosti.

V preteklosti je prvi pokojninski steber, torej obvezno pokojninsko zavarovanje, zagotavljal razmeroma visoko stopnjo socialne varnosti. Sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti, kar pomeni, da današnji zaposleni s prispevki financirajo pokojnine današnjih upokojencev. A razmerje med zaposlenimi in upokojenci se že več desetletij vztrajno krči. Leta 1990 je na enega upokojenca prispevalo 2,3 aktivnega zavarovanca, leta 2025 pa le še 1,53. Pokojnino danes prejema že več kot tretjina državljanov Republike Slovenije.

Takšne spremembe pomenijo, da se posamezniki ne morejo več zanašati le na prvi steber. Če želijo tudi po upokojitvi ohraniti dostojen življenjski standard, je pomembno razmišljati o dodatnih oblikah varčevanja za starost. Po podatkih Ministrstva za finance je rešitev v premišljeni uporabi vseh treh pokojninskih stebrov.

Prvi steber predstavlja obvezno pokojninsko zavarovanje, v katerega so vključeni zaposleni, samozaposleni in kmetje. To je temeljni del pokojninskega sistema, vendar zaradi staranja prebivalstva in vse manjšega števila aktivnih zavarovancev sam po sebi vse težje zagotavlja pokojnine, ki bi bile primerljive s prihodki pred upokojitvijo.

Drugi steber je kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga za zaposlene praviloma organizira delodajalec. Pri nekaterih poklicih je takšno zavarovanje obvezno. Premijo lahko plačuje delodajalec, doplačuje pa jo lahko tudi zaposleni. Pomembna prednost tega stebra je, da vplačane premije znižujejo davčno osnovo, zato je takšna oblika varčevanja tudi davčno ugodna. Sredstva se zbirajo in upravljajo v pokojninskih skladih, višina dodatne pokojnine pa je odvisna od višine vplačil, donosov naložb in starosti ob začetku prejemanja pokojnine.

Tretji steber zajema individualno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma različne oblike prostovoljnega varčevanja za starost. Posameznik ga sklene sam pri zavarovalnici ali pokojninski družbi. Ob upokojitvi lahko na podlagi privarčevanih sredstev pridobi pravico do pokojninske rente. Pri tem ni nujno vezan na ponudnika, pri katerem je varčeval, saj lahko sredstva združi in poišče najugodnejšo ponudbo na trgu. Pomemben podatek je tudi, da je pri izplačilu rente obdavčena le polovica prihodka.

Dodatno pokojninsko zavarovanje v drugem in tretjem stebru je zato eden najpomembnejših mehanizmov za krepitev finančne varnosti v starosti. Z dolgoročnim varčevanjem si posameznik postopoma ustvarja dodatni vir prihodka, ki lahko bistveno zmanjša razliko med plačo in prihodnjo pokojnino.

Sporočilo je jasno: vsak evro, namenjen varčevanju danes, lahko v prihodnosti zmanjša pokojninsko zavarovalno vrzel. Čeprav se upokojitev mnogim zdi oddaljena, se finančna varnost v starosti gradi postopoma, z rednimi vplačili, pravočasnimi odločitvami in zavedanjem, da bo odgovornost za dostojno starost vse bolj tudi na posamezniku.

* Slike so simbolične