Povprečna plača v Sloveniji zrasla, kje so zaslužili največ?

Povprečna bruto plača za marec 2026 je znašala 2.678,28 evra, povprečna neto plača pa 1.678,81 evra. V primerjavi s februarsko plačo je bila višja tako nominalno kot realno, rast pa se kaže tudi na četrtletni ravni.

Po končnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je povprečna bruto plača za marec 2026 v primerjavi s plačo za februar zvišala za 2,8 odstotka nominalno in za 2,6 odstotka realno.

Zvišala se je tudi povprečna neto plača. Ta je marca znašala 1.678,81 evra, kar je 2,3 odstotka več nominalno oziroma 2,1 odstotka več realno kot februarja. Realna rast pomeni, da je bila plača višja tudi ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Rast tudi na četrtletni ravni

Višje plače niso bile značilne le za marec. Povprečna mesečna bruto plača v prvem četrtletju 2026 je bila v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno višja za 7,1 odstotka, realno pa za 4,3 odstotka.

To pomeni, da so se plače v prvih treh mesecih leta zvišale tudi po upoštevanju inflacije, kar kaže na nadaljevanje rasti dohodkov zaposlenih.

Plače višje v javnem in zasebnem sektorju

Rast povprečne bruto plače so zaznali v obeh sektorjih. V zasebnem sektorju se je v primerjavi s februarjem zvišala za 2,9 odstotka, v javnem sektorju pa za 2,6 odstotka.

V institucionalnem sektorju država je bila povprečna bruto plača višja za 2,4 odstotka.

Najvišje plače v informacijskih dejavnostih

Marca je bila povprečna bruto plača najvišja v dejavnostih, povezanih s telekomunikacijami, računalniškim programiranjem, svetovanjem, računalniško infrastrukturo in drugimi informacijskimi storitvami. Tam je znašala 3.699,10 evra.

V primerjavi s februarjem se je povprečna bruto plača zvišala v vseh področjih dejavnosti. Najbolj se je povečala v rudarstvu, in sicer za 4,9 odstotka, najmanj pa v oskrbi z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom, kjer je bila višja za 0,8 odstotka.

Največji del plače predstavlja osnovna plača

V strukturi povprečne bruto plače je največji delež predstavljala osnovna plača, in sicer 72,8 odstotka. Sledili so dodatki z 12,9 odstotka, nadomestila plače v breme delodajalca s 7,9 odstotka, del plače za delovno uspešnost s 6,1 odstotka in plačilo za poslovno uspešnost z 0,3 odstotka.

Skupni delež dodatkov in dela plače za delovno uspešnost je bil največji v rudarstvu, kjer je znašal 24,6 odstotka, najmanjši pa v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, kjer je dosegel 15,5 odstotka.

Polovica zaposlenih bi prejela manj kot 2.281 evrov bruto

Če bi bile vse zaposlene osebe pri pravnih osebah, ki so prejele plačo oziroma nadomestilo plače v breme delodajalca, zaposlene za polni delovni čas, bi povprečna bruto plača za marec znašala 2.712 evrov.

V tem primeru bi polovica zaposlenih prejela bruto plačo, nižjo od 2.281 evrov, skoraj dve tretjini oziroma 65,2 odstotka zaposlenih pa bi prejeli bruto plačo, nižjo od povprečne. Desetina zaposlenih bi prejela več kot 4.217 evrov bruto, odstotek najbolje plačanih pa več kot 8.284 evrov bruto.

Najvišja mediana v osrednjeslovenski regiji

Mediana bruto plače je bila najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je znašala 2.472 evrov. To je skoraj 200 evrov več kot mediana na ravni države.

Najnižjo mediano bruto plače so zabeležili v primorsko-notranjski statistični regiji, kjer je znašala 2.087 evrov. Razlike med regijami tako ostajajo opazne, najvišje plače pa so še naprej povezane predvsem z gospodarsko močnejšimi območji in dejavnostmi z višjo dodano vrednostjo.

* Slike so simbolične