Bo poletje suho in vroče? Današnji ljudski pregovor ima odgovor

Danes goduje sveti Urban, ki ima v ljudskem izročilu posebno mesto predvsem med vinogradniki, viničarji in vinarji. V vinorodnih krajih so mu ljudje zaupali skrb za vinsko letino, saj njegov god prihaja v času, ko je trta že v občutljivem obdobju rasti in se pogled proti poletju vse bolj usmerja tudi v pridelek. Sveti Urban velja za zavetnika vinogradov in vina, pogosto pa je upodobljen z grozdom ali kelihom. 

Ljudski pregovori so mu zato pripisali skoraj preroško moč. Eden najbolj znanih pravi: »Kakor vreme Urbana tako bo tudi srpana.« Po tej modrosti naj bi vreme na Urbanov god nakazovalo, kakšen bo julij, eden ključnih poletnih mesecev za polja, travnike in vinograde. Če je bilo na ta dan jasno, suho in toplo, so ljudje v tem videli znamenje, da bo poletje suho in vroče.

To potrjuje tudi pregovor: »Če se Urbanu sonca zahoče, bo poletje suho in vroče.« Podobno sporočilo nosi rek: »Če je na Urbana lepo, rado suši se poleti seno.« Za kmečko življenje so bili takšni vremenski znaki izjemno pomembni. Suho vreme je namreč pomenilo lažje spravilo sena, obenem pa je lahko napovedovalo tudi skrb zaradi pomanjkanja dežja. Ljudski vremenski pregovori so nastali iz dolgotrajnega opazovanja narave, letnih časov in kmečkih opravil, zato pogosto povezujejo vreme z delom na polju, pridelkom in preživetjem. 

Urbanov dan je posebej povezan tudi s trgatvijo. Pregovori pravijo: »Če Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije« in »Če Urbana greje zelo, trgatev dobra bo.« V teh besedah se skriva upanje, da bo sončen konec maja prinesel ugodno rast grozdja, zdravo trto in obilnejšo vinsko letino. Vinski konvent Svetega Urbana navaja, da ima Urban god 25. maja, na ta dan pa so morali vinogradniki nekoč oddati vinsko desetino svojim gospodarjem. 

A ljudska modrost ni bila vedno samo vesela. Rek »Urban suši in Vid mokri, bo prav za žejne ljudi« opozarja, da samo suho vreme ni dovolj. Poletna vročina brez dežja je lahko koristna za seno, vendar nevarna za polja, vrtove in vinograde. Zato pregovori pogosto iščejo ravnovesje med soncem in vlago. Sonce na Urbana naj bi obetalo dobro letino, toda narava potrebuje tudi pravo mero dežja.

Vremenski pregovori seveda niso sodobna meteorološka napoved. Danes se pri načrtovanju dela na prostem, košnji, sajenju ali zaščiti vinogradov opiramo predvsem na uradne vremenske podatke in napovedi Agencije Republike Slovenije za okolje. ARSO zagotavlja uradne podatke o vremenu in podnebju, ljudski pregovori pa ostajajo dragocen del naše kulturne dediščine in spomin na čas, ko so ljudje naravo spremljali iz dneva v dan. 

Urbanovi pregovori tako niso le zanimiv pogled v preteklost, ampak tudi opomnik, kako tesno je bilo življenje nekoč povezano z vremenom. Sonce na Urbanov god je pomenilo upanje na suho poletje, dobro seno in polne sode, hkrati pa tudi opozorilo, da je pridelek vedno odvisen od občutljivega ravnovesja med toploto, dežjem in človeškim delom.

* Slike so simbolične