FOTO: Suša udarila po pomurskih poljih: pšenice bo manj, pridelava vse dražja

Na Biotehniški šoli Rakičan so se včeraj zbrali strokovnjaki s področja kmetijstva, agronomije, mikrobiologije in ekonomike, ki so na tradicionalnem 48. Dnevu pšenice pregledali letošnjo rastno sezono ter opozorili na vse večje izzive pri pridelavi žit.

Srečanje je znova poudarilo pomen Pomurja kot slovenske žitnice, hkrati pa odprlo vprašanja, s katerimi se pridelovalci soočajo vse pogosteje: kako se prilagoditi vse bolj nepredvidljivim vremenskim razmeram, kako ohraniti kakovost pridelka in kako zagotoviti, da bo pridelava pšenice tudi ekonomsko vzdržna.

Jesenska setev je po ocenah strokovnjakov obetala veliko. Razmere v jeseni 2025 so bile zelo ugodne, posevki so bili pravočasno posejani in dobro razviti, kmetovalci pa so lahko opravili tudi pomembne jesenske in zgodnjepomladanske agrotehnične ukrepe.

A dober začetek je pozneje zasenčila izrazita suša. V marcu in aprilu je primanjkovalo več kot polovica običajnih padavin, tudi maj pa je ostal pod dolgoletnim povprečjem. Posledice so na poljih že vidne, saj so žita nižja, slabše razraščena in imajo manjše klase.

Direktor družbe Panvita Kmetijstvo Branko Virag je ob tem pojasnil, da so bili pogoji za setev skoraj idealni, vendar je nadaljevanje rastne sezone močno spremenilo pričakovanja. Zaradi pomanjkanja padavin v Panviti pričakujejo občutno manjši pridelek, kljub temu pa kakovost pšenice za zdaj ostaja obetavna.

Kot je poudaril Virag, bo veliko odvisno tudi od vremena v času žetve. Če bodo razmere ugodne, bi lahko bila kakovost letošnje pšenice dobra, čeprav bo količina pridelka manjša.

Ena osrednjih tem srečanja so bile tudi podnebne spremembe, ki po mnenju strokovnjakov niso več oddaljena grožnja, temveč realnost, na katero se mora kmetijstvo hitro prilagajati. Med pomembnimi ukrepi so izpostavili prilagojen kolobar, nove agrotehnične pristope, trajnostne tehnologije in uporabo mikrobioloških rešitev.

Posebno pozornost so namenili tudi ekonomiki pridelave. Črtomir Rozman s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je opozoril, da preliminarne analize za letošnje leto kažejo na neugodno sliko. Zaradi višjih cen mineralnih gnojil in energentov naj bi stroški pridelave tone pšenice predvidoma presegli pričakovano prodajno ceno.

To pomeni, da se lahko številni pridelovalci znajdejo v položaju, ko bo pridelava pšenice kljub strokovnemu delu in tehnološkim ukrepom ekonomsko zelo zahtevna. Rozman kot možne rešitve vidi predvsem v tehnoloških izboljšavah, med drugim v ohranitveni obdelavi tal, večjih skladiščnih zmogljivostih, namakanju in drugih naložbah, ki bi lahko dolgoročno izboljšale konkurenčnost.

Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje s Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota, je poudaril, da je namen Dneva pšenice predvsem strokovni pregled sezone, prepoznavanje ključnih težav in iskanje rešitev za prihodnost.

Ob že 48. izvedbi dogodka je izpostavil, da tradicija srečanja potrjuje, kako pomembno mesto ima pridelava žit v Pomurju. Regija ostaja eno najpomembnejših območij za pridelavo pšenice v Sloveniji, a hkrati tudi območje, kjer se posledice vremenskih ekstremov in razmer na svetovnih trgih zelo jasno odražajo.

Letošnja sezona tako prinaša mešano sliko: pridelek bo po pričakovanjih manjši, kakovost bi ob ugodnem vremenu lahko ostala dobra, največjo skrb pa vzbuja donosnost pridelave, saj stroški vse bolj pritiskajo na slovenske pridelovalce.

Več fotografij v spodnji galeriji ...