Kaj se je dogajalo nad Pomurjem? ARSO razkril podrobnosti burnega vremenskega dogajanja

Agencija Republike Slovenije za okolje je izdala poročilo o izrednem vremenskem dogodku, ki je Slovenijo zajel 9. in 10. junija 2026. V poročilu so podrobno opisali razvoj neurij, opozorila, količine padavin, sunke vetra in posledice vremenskega dogajanja, ki je najbolj zaznamovalo predvsem severno polovico države.

Nevihtni sistem je v večernih urah dosegel tudi severovzhod Slovenije in se pomikal proti Pomurju. Čeprav Pomurje ni bilo med območji z najhujšimi izmerjenimi sunki vetra, so podatki pokazali, da so bili tudi tam nalivi krajevno izraziti.

Zakaj so nastale močnejše nevihte?

Vremensko dogajanje je bilo povezano s približevanjem hladne fronte in dotokom hladnejšega zraka v višinah. Nad Slovenijo so pihali jugozahodni višinski vetrovi, ozračje pa je bilo dovolj vlažno in nestabilno, da so nastajale močnejše nevihte.

Takšne razmere so omogočile hiter razvoj nevihtnih celic, ki so se nato pomikale proti severovzhodu države. Pri takšnih poletnih neurjih so razlike med posameznimi kraji lahko zelo velike, saj lahko ena nevihtna celica povzroči naliv, točo ali močan veter na zelo omejenem območju, le nekaj kilometrov stran pa so posledice precej manjše.

Prve nevihte že v torek zvečer

Prvo izrazitejše dogajanje se je začelo že v torek zvečer, 9. junija, ko je v severovzhodni Sloveniji nastalo več padavinskih celic. Najmočnejši nalivi so bili v Slovenskih goricah in Halozah, kjer se je ena izmed nevihtnih celic dlje časa obnavljala na istem območju.

Zaradi tega je tam v kratkem času padlo izjemno veliko dežja. Na merilnem mestu Žetale so izmerili kar 117 milimetrov padavin, kar je bila najvišja izmerjena količina tega dne. Čeprav je bilo jedro dogajanja nekoliko južneje od Pomurja, je šlo za del širšega nevihtnega dogajanja, ki je zajelo severovzhod države.

Drugi val neurij je bil izrazitejši

Še izrazitejši je bil drugi val neurij v sredo, 10. junija, pozno popoldne in zvečer. Nad območjem Furlanije je nastal obsežen nevihtni sistem, ki je najprej zajel zahod Slovenije, nato pa prek osrednjega dela države potoval proti vzhodu.

Na svoji poti je povzročal močne nalive, zelo močne sunke vetra in ponekod tudi točo. Največ težav je bilo po Sloveniji povezanih z vetrom na objektih, toča pa je škodo povzročala predvsem v kmetijstvu.

Nevihtni sistem se je pomikal proti severovzhodu

Po ugotovitvah ARSO se je nevihtni sistem proti večeru pomikal prek Idrijsko-Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja, Ljubljanske kotline, Savinjske doline, Dravsko-Ptujskega polja in Slovenskih goric. V nadaljevanju je dosegel tudi skrajni severovzhod države.

Ob 22.30 je nevihta dosegla območje slovensko-madžarsko-hrvaške tromeje, kar pomeni, da se je sistem v zadnji fazi pomikal tudi proti Pomurju. Takrat je sicer že slabel, a je še vedno prinašal krajevne nalive in nevihte.

V Lendavi v desetih minutah 17 milimetrov dežja

V Pomurju je med izmerjenimi nalivi izstopala Lendava, kjer je 10. junija v samo desetih minutah padlo 17 milimetrov dežja. Po oceni ARSO ima tak naliv približno petletno povratno dobo, kar pomeni, da gre za razmeroma redek kratkotrajen naliv na posamezni lokaciji.

Takšna količina padavin v tako kratkem času lahko povzroči težave z meteorno vodo, predvsem na cestah, dvoriščih, parkiriščih in območjih s slabšo odvodnjo. Pri kratkih, a zelo močnih nalivih voda pogosto ne more dovolj hitro odteči, zato lahko nastanejo zastoji in zalivanja nižje ležečih površin.

Padavine so bile zelo neenakomerno razporejene

Padavine so bile po Sloveniji zelo neenakomerno razporejene. Ponekod je v kratkem času padlo zelo veliko dežja, drugod pa so bile količine bistveno manjše. To je značilno za poletna neurja, pri katerih je vpliv pogosto zelo krajeven.

Tudi v Pomurju so bile razmere zato odvisne od tega, kje je nevihtni pas prešel posamezno območje. Glavnina najmočnejšega dogajanja je bila pred tem v severni polovici države, vendar je Pomurje ob koncu večera dosegla zadnja faza nevihtnega sistema.

Najmočnejši sunki vetra drugod po državi

Veter je bil najmočnejši ob prehodu neviht 10. junija. Po podatkih ARSO so najmočnejši sunek izmerili na Kredarici, in sicer 31,1 metra na sekundo, v nižinah pa na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer je sunek dosegel 29,8 metra na sekundo.

V severovzhodni Sloveniji so viharne sunke izmerili tudi na Ptuju, kjer je najmočnejši sunek dosegel 17,6 metra na sekundo, ter na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, kjer je dosegel 19,1 metra na sekundo.

V Pomurju po podatkih merilnih postaj najmočnejši sunki niso bili med najizrazitejšimi v državi, vendar so nevihte tudi tam prinesle okrepljen veter in nalive. Ob takih razmerah lahko težave povzročijo predvsem polomljene veje, podrta drevesa, poškodbe lažjih objektov, razkrita strešna kritina in škoda na kmetijskih površinah.

Največ škode v severni polovici Slovenije

ARSO v poročilu ugotavlja, da so neurja marsikje v severni polovici Slovenije povzročila težave ali gmotno škodo. Močni sunki vetra in nalivi so škodo povzročali predvsem na objektih, toča pa predvsem v kmetijstvu.

Čeprav Pomurje ni bilo med območji z najhujšimi izmerjenimi sunki vetra, je bil severovzhod države del širšega nevihtnega dogajanja, ki je v dveh dneh zaznamovalo velik del Slovenije.

Poletna neurja lahko nastanejo zelo hitro

Neurja 9. in 10. junija so znova pokazala, kako hitro se lahko poleti razvijejo nevarni vremenski pojavi. Kombinacija toplega in vlažnega zraka pri tleh, hladnejšega zraka v višinah ter izrazitega vetrovnega striženja je ustvarila razmere za močnejše nevihte.

Za Pomurje je bilo najpomembnejše predvsem večerno dogajanje 10. junija, ko je nevihtni sistem ob slabljenju dosegel skrajni severovzhod države. Pri tem je v Lendavi izstopal kratek, a zelo močan naliv, ki je v desetih minutah prinesel 17 milimetrov dežja.

Vir: ARSO vreme