FOTO: Majda Potrata v Murski Soboti o jeziku, spominu in kulturni dediščini

V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so ob 30. obletnici delovanja Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija pripravili slovesen dogodek, s katerim so povezali zgodovinski spomin, kulturno dediščino in pomen Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih.

Jubilej so zaznamovali z odprtjem razstave Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija - 30 let (1996-2026), ki jo je pripravila zgodovinarka in dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs.

Razstava na desetih panojih predstavlja pomembne mejnike v razvoju fundacije od njene ustanovitve leta 1996 do danes. Obiskovalci se lahko seznanijo z začetki delovanja ustanove, njenimi projekti, dogodki in pobudami, ki so v treh desetletjih pomembno prispevali k ohranjanju zgodovinskega spomina, krepitvi kulturne zavesti ter povezovanju ljudi v lokalnem in širšem prostoru.

Po odprtju razstave je sledil Vanekov večer z naslovom O vlogi in pomenu kulturne dediščine in o Vrtu spominov in tovarištva. Gostja večera je bila Majda Potrata, ki je spregovorila o pomenu ohranjanja kulturne dediščine, jezika, bralne kulture in zgodovinskega spomina.

V uvodu je bilo poudarjeno, da kulturna dediščina ni nekaj oddaljenega, temveč del vsakdanjega življenja. »S kulturno dediščino živimo vsak dan. Kulturna dediščina je na še in še različne načine del tudi našega vsakodnevnega življenja,« je bilo slišati ob začetku večera.

Majda Potrata je kulturno dediščino predstavila kot temelj identitete posameznika in skupnosti. Spomnila je, da ima dediščina simbolno in stvarno vrednost ter da je povezana z lokalnim, narodnim in evropskim prostorom.

»Kulturna dediščina je vrednota v vseh svojih pojavnih oblikah,« je poudarila in ob tem opozorila na raznovrstnost dediščine, od nepremične in premične do nesnovne.

Posebno pozornost je namenila jeziku, književnosti, branju in spominu. Kot je dejala, si človek na vprašanje, kdo je, ne more odgovoriti brez razumevanja lastne preteklosti in skupnosti, ki ga je oblikovala. Pri tem je izpostavila tudi slovenski jezik kot eno najdragocenejših oblik kulturne dediščine.

»Brez pripadnosti svoji jezikovni skupnosti in zavezanosti narodni skupnosti izgubimo največ, kar imamo. Izgubimo svoj jezik,« je povedala Potrata.

V svojem razmišljanju se je dotaknila tudi bralne kulture. Opozorila je, da bralno navdušenje med odraslimi upada, pri tem pa spomnila na znano misel: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.«

Pomemben del večera je bil namenjen tudi Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih, ki ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Ta status je vrt dobil že leta 1968, kasneje pa še dodatno sredi devetdesetih let.

Ob tem je bilo poudarjeno, da priznanje statusa kulturnega spomenika ne sme pomeniti konca skrbi zanj. Nasprotno, status upravljalce in lastnike dodatno zavezuje k vzdrževanju, strokovni skrbi, javni predstavitvi in vključevanju dediščine v širši prostor.

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija po besedah govorcev zgledno skrbi za Vrt spominov in tovarištva. Pri tem sodeluje z mariborsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, sorodnimi ustanovami in organizacijami, med njimi tudi s Krajinskim parkom Goričko in Muzejem v Kobaridu.

Govora je bilo tudi o projektu Ohranimo dediščino podeželja, skrajšano Korenine, ki povezuje različne deležnike s področja kulturne dediščine v Prekmurju oziroma na Goričkem. Projekt je usmerjen v ohranjanje, povezovanje, sodelovanje in ozaveščanje javnosti o pomenu dediščine.

Razprava je odprla tudi vprašanje, kako dobro je kulturna dediščina v Prekmurju predstavljena širši javnosti. Izpostavljena je bila potreba po celovitejšem pregledu kulturne dediščine v regiji, ki bi bil dostopen domačinom, mladim, obiskovalcem in turistom.

V razpravi so sodelujoči opozorili še na pomen prekmurščine, literarne dediščine, javnih spomenikov, likovne umetnosti in dela galerij ter muzejev. Direktorica Galerije Murska Sobota, Irma Brodnjak Firbas je poudarila, da ima galerija v stalni zbirki 916 umetnin, a nima prostora, kjer bi bil reprezentativen izbor stalno na ogled.

Večer je tako prinesel razmislek o kulturni dediščini kot živem prostoru spomina, jezika, umetnosti in skupnosti. Ob tem je bilo večkrat poudarjeno, da skrb za dediščino ni le naloga ustanov, temveč odgovornost širše skupnosti.

Majda Potrata je proti koncu večera strnila misel, da je kultura eden ključnih temeljev skupnega življenja. »Zame je kultura najbolj državotvoren resor. Zaradi tega, ker ta je narodno tvoren. Tu se državljanska zavest in narodna zavest oblikuje,« je poudarila.

Dogodek se je sklenil z napovedjo naslednjega, stotega Vanekovega večera, ki bo 29. junija. Gost večera bo Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije in častni občan Mestne občine Murska Sobota.

Več fotografij v spodnji galeriji ...