http://tvu.acs.si/koledar/podrobnosti/?pid=3293
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/vsebina/52722/Evropa_zmore_vec!_
http://yes-pohistvo.si/kuhinjski-bloki
https://www.facebook.com/events/386745415493398/
https://www.facebook.com/events/353013912222282/
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Matej Zavec: Župnikove ideje o ustanovitvi svoje glasbene šole s kolegom nisva jemala resno

Beltinci, 02.02.2012 ob 9:59  

Tokrat smo v rubriki Intervjuji gostili Mateja Zavca, ravnatelja Glasbene šole Beltinci. Preberite, kaj pravi o svoji šoli, poteku pouka, tekmovanj in o načrtih za prihodnost.

Matej Zavec, po poklicu učitelj harmonike, trenutno ravnatelj Glasbene šole Beltinci, je že kot študent bil aktiven harmonikar solist ter član številnih zasedb v Pomurju (Pihalni orkester Murska Sobota, Big-Band Murska Sobota, Tango-Quartet Murska Sobota, pevski zbori, …). Po zaključenem študiju na Univerzi za glasbo v avstrijskem Gradcu je se zaposlil na Glasbeni šoli v Murski Soboti, poleg poučevanja pa bil hkrati tudi član glasbene skupine STRICI in Tria harmonik SLO A3 ter umetniški vodja Soboškega harmonikarskega orkestra. Kot predsednik Društva harmonikarjev Murska Sobota je  vodja organizacijskega odbora za pripravo tradicionalnega Mednarodnega srečanja harmonikarjev, ki se letos organizira že osmič zapovrstjo (med 10. in 13. maja 2012 v Beltincih).

Poleg poučevanja in umetniškega ustvarjanja je do sedaj izdal zbirko avtorskih skladb za harmoniko z naslovom Dance with accordion, kot ljubitelj in poznavalec prekmurske ljudske glasbe pa zbirko Prekmurski ljudski plesi za harmoniko. V sodelovanju z Dejanom Praslom pa je letos izšel še četrti zvezek sklopa učbenikov za harmoniko.

 

Kako je prišlo do projekta Glasbene šole Beltinci?

Do ustanovitve Glasbene šole Beltinci je prišlo na podlagi dolgoletne glasbene tradicije, ki jo je v preteklosti bilo opaziti v delovanju raznih glasbenih skupin in zborov. Od leta 2001 naprej je v Beltincih v okviru župnije deloval Otroški župnijski orkester, ki sem ga tudi vodil. Del članov orkestra je sodelovalo v Mladi beltinški bandi, gospod župnik Alojz Benkovič pa je v glasbenem dogajanju na področju Župnije Beltinci opazil velik glasbeni potencial. Ob neki priložnosti sva s kolegom Mitjo ob kavi »modrovala« o našem sistemu glasbenega šolstva in hvalila pa tudi kritizirala posamezne elemente. Gospod župnik je vse skupaj slišal in dodal: »Pa ustanovimo svojo glasbeno šolo!« Moram priznati, da te ideje na začetku s kolegom nisva jemala resno, na kar čez mesec dni vpraša, če že imava program. Dorekli smo osnovne cilje, izdelali grobo finančno konstrukcijo, zagotovili materialne pogoje in pripravili vse potrebne papirje, da je šola lahko 1. septembra 2008 odprla vrata.

Koliko učencev je bilo ob ustanovitvi glasbene šole in koliko jih je sedaj?

V prvotnih načrtih smo nameravali vpisati 70 in 100 učencev. Ko smo izvedli informativni vpis, je bilo zainteresiranih 142 kandidatov, po uradnem vpisu v razvid na Ministrstvu za šolstvo RS pa smo jih vpisali 157. Z leti se je število učencev povečalo, v šolskem letu 2011/12 imamo vpisanih 198 učencev.

Kakšna je vaša vloga v šoli?

Šola deluje kot organizacijska enota (OE) Zavoda svetega Cirila in Metoda Beltinci, sam sem vodja oz. ravnatelj enote Glasbena šola Beltinci. Poleg pedagoškega vodenja šole poučujem pet učencev, organiziram nastope, se povezujem z drugimi ustanovami - skratka predstavljam šolo na vseh področjih razen poslovanja, ki je pristojnost direktorice zavoda.

Koliko učiteljev redno poučuje in katere instrumente?

Na šoli je zaposlenih 20 učiteljev, od tega 15 redno (poln ali skrajšani delovni čas) ter pet pogodbenih sodelavcev. Izvajamo javno veljavne izobraževalne programe predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica in glasba (klavir, harmonika, orgle, violina, kontrabas, kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon, trobenta, rog, tolkala, kitara, diatonična harmonika in petje). Kot edina šola v Sloveniji poučujemo cimbale (Andrej Sobočan), izvajamo pa tudi program šola za cerkveno glasbo, preko katerega se usposabljajo bodoči organisti.

Ali je glasbena šola namenjena le osnovnošolcem?

V glasbeno šolo so vpisani predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci in odrasli, ki se izobražujejo v rednih (petje) ali izrednih programih (cimbale in drugo).

Kolikokrat na teden v povprečju imajo učenci vaje?

Učenci obiskujejo pouk instrumenta običajno dvakrat tedensko, poleg tega pa enkrat tedensko še Nauk o glasbi (teorija), orkester ali zbor. Vaje komornih skupin potekajo povprečno enkrat tedensko,  po potrebi pa tudi pogosteje.

V okviru glasbene šole delujejo tudi orkester in pevski zbor. Kako poteka izbor teh učencev, lahko sodelujejo le učenci glasbene šole?

Poleg individualnega pouka na šoli delujejo še razne komorne skupine (Prekmurska banda, Tolkalna skupina, Godalna skupina), harmonikarski in pihalni orkester ter pevski zbor. V vse večje zasedbe so vključeni učenci višjih razredov, ki sodelujejo na podlagi predmetnika, poleg naših učencev pa sodelujejo tudi zunanji člani. V otroškem pevskem zboru na primer z veseljem sodeluje kar nekaj otrok, ki ne obiskujejo glasbene šole.

Se udeležujete tudi individualnih ali skupinskih tekmovanj?

Naši učenci se redno udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer dosegajo zavidljive rezultate.

Ste zadovoljni z dosedanjim delovanjem glasbene šole, bi kaj izboljšali, dodali, popravili?

Moram priznati, da smo z dosežki po treh polnih letih delovanja zadovoljni. Interes učencev je velik, saj pri vpisu novih kandidatov običajno lahko sprejmemo le 20-30% vseh zainteresiranih. Tudi rezultati s tekmovanj pričajo o kvalitetnem delu. Osebno me najbolj veseli, da se je šola kot taka z vsemi svojimi specifikami umestila v okolje. Od samega začetka smo zelo odprti za sodelovanje z drugimi institucijami. Če se šola odpre navzven, je skozi taista vrata mogoče vanjo tudi vstopiti. Poleg osnovne vzgojno izobraževalne dejavnosti organiziramo tudi koncerte, skupaj z Društvom harmonikarjev iz Murske Sobote organiziramo Mednarodno srečanje harmonikarjev (udeležujejo se ga glasbeniki iz 8 – 10 držav), odlično sodelujemo tudi z občinami, s katerih prihajajo naši učenci. Vse skupaj je seveda odraz kvalitete zaposlenih in vzdušja v kolektivu, ki je pozitivno in stimulativno. Vse naše kvalitete želimo še nadgraditi in izboljšati nekatere materialne pogoje (nabava instrumentov). Naše poslanstvo: Glasbena vzgoja in izobraževanje kot prispevek h kvaliteti življenja ljudi in okolja. Naša vizija: (P)ostati šola, ki na temelju krščanskih vrednot in kulture s svojim poslanstvom dela za človeka.

Kakšni so načrti za prihodnost?

V prihodnosti želimo predvsem kar se da kvalitetno izvajati naše poslanstvo in slediti naši viziji. Osebno menim, da povečanje števila učencev nad 200 v tem trenutku in tudi bližnji prihodnosti ni izvedljivo. Bolj stremimo k dvigu kvalitete v teh okvirjih. Moja želja je, da pihalni orkester, ki je letos zaživel, v nekaj letih preseže okvir šole, postane del kulturnega utripa na lokalni ravni ter da v njem sodeluje čim več glasbenikov. Idej za dopolnitev programa je še veliko, a o načrtih v tej gospodarski situaciji ne bi upal govoriti.

Rezultati nekaj zadnjih tekmovanj:

Tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije 2011

Jan Matija Horvat    trobenta    bronasta plaketa (16.)    87,67    Bojan Bezjak
Gregor Pojbič    tolkala    zlata plaketa (6.)    95,00    Denis Dimitrić
Jan Čizmazija    tolkala    zlata plaketa (2.)    97,00    Denis Dimitrić
Jernej Jerebic    harmonika    zlata plaketa (2.)    95,67    Boštjan Baša
Nikolaj Zver    harmonika    srebrna plaketa (4.)    93,33    Matej Zavec

7. Mednarodno srečanje harmonikarjev v Beltincih

Jernej Jerebic (GŠ Beltinci, mentor B. Baša)            I. nagrada – 1. mesto
Nikolaj Zver (GŠ Beltinci, mentor M. Zavec)            I. nagrada – 2. mesto
Aleksander Cifer (GŠ Beltinci, mentor M. Zavec)     II. nagrada – 1. mesto
Domen Baša (GŠ Beltinci, mentor Dejan Raj)            II. nagrada, 3. mesto

Nagrado najobetavnejši pomurski harmonikar 2011 je dobil Nikolaj Zver, ki je dosegel 97,60 točke.

Mednarodno tekmovanje violinistov Mladi virtuoz v Beogradu

Nina Rumež            95,00 točk            zlata plaketa
Brina Podgajski Kampuš    95,20 točke             zlata plaketa
Urška Dajčar            89,00 točk            srebrna plaketa

Mentorica vseh treh učenk je profesorica Sanja Mihič, na klavirju jih je spremljala profesorica Janja Belič.

    Fotogalerija

    https://yes-pohistvo.si/

    Komentarji

    1. masja
      04.02.2012 ob 12:23 masja

      Čestitke. Na tej šoli se dela pošteno, so dobri odnosi med zaposlenimi, učenci. Tako naprej.

      0 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      16.05.2014 ob 15:34 faran gost

      Tale dom , so zgradili župljani s svojimi prispevki , in prostovoljnim delom , za potrebe verouka in prireditev , ki je namenjena ljudem , kateri nimajo doma dovolj prostora . Žal , je danes vse drugače ljudje , ali navadni župljani nimajo ot tega nobenega haska. Nekateri pa si na tale račun polnijo žepe in se imajo za velike upravnike teh zgradb . Nevem komu se plačuje in koliko, za prostor kjer se izvaja glas. šola ? Kajti otroci v njem več nimajo prostora za verouk , ampak se potikajo okrok po drugih zgradbah . Žal je tako in nihče ne odgovarja za svoja dejanja !

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.