Vsak dan jih gledamo, a teh presenetljivih dejstev o njih skoraj zagotovo niste poznali

Vsak dan so nad našimi glavami, spreminjajo obliko, napovedujejo spremembe vremena in včasih poskrbijo za prizore, ob katerih se je težko upreti fotografiranju. Danes, 11. septembra, obeležujemo mednarodni dan občudovanja oblakov, katerega namen je preprost – ljudi spodbuditi, da vsaj za nekaj trenutkov odložijo vsakodnevne obveznosti in pogledajo proti nebu.

Mednarodni dan občudovanja oblakov oziroma International Cloud Appreciation Day je pobuda organizacije Cloud Appreciation Society, ki jo je leta 2005 ustanovil britanski pisatelj Gavin Pretor-Pinney. Prvi uradni dan občudovanja oblakov so pripravili leta 2022, od takrat pa se mu pridružujejo ljubitelji neba z različnih koncev sveta.

Datum ni vsako leto enak. Praznik zaznamujejo drugi ali tretji petek v septembru, letos pa je to prav petek, 11. september. Njegovo sporočilo je, da za občudovanje narave niso vedno potrebni izleti, posebna oprema ali oddaljene destinacije – včasih je dovolj pogled navzgor.

Organizatorji ljudi vabijo tudi k fotografiranju zanimivih oblakov in deljenju posnetkov ter kratkih misli v posebnem spletnem atlasu Memory Cloud Atlas, ki združuje prizore neba z različnih koncev sveta.

Oblaki niso samo vodna para

Čeprav pogosto govorimo o »vodni pari« v oblakih, so oblaki v resnici sestavljeni predvsem iz ogromnega števila drobnih vodnih kapljic ali ledenih kristalov. Vodna para je namreč nevidna. Ko se vlažen zrak dviga, se ohlaja, vodna para pa začne kondenzirati v majhne kapljice, ki skupaj postanejo vidne kot oblak.

Meteorologi razlikujejo deset glavnih rodov oblakov, med najbolj prepoznavnimi pa so kopasti kumulusi, plastasti stratusi, nežni cirusi in mogočni kumulonimbusi, ki so pogosto povezani z nevihtami. Sistem poimenovanja oblakov temelji na klasifikaciji, ki jo je na začetku 19. stoletja uvedel britanski farmacevt in ljubiteljski meteorolog Luke Howard.

Videti so lahki, a tehtajo lahko neverjetno veliko

Oblaki dajejo vtis, da so skoraj breztežni, vendar je resničnost precej drugačna. Britanska meteorološka služba Met Office navaja, da lahko povprečno velik kumulonimbus vsebuje toliko vode, da njegova masa doseže približno 400.000 kilogramov, kar je primerljivo z maso velikega potniškega letala Airbus A380.

Še bolj nenavadni so oblaki, ki nastanejo zaradi požarov ali vulkanov. Močno segrevanje zraka lahko povzroči nastanek tako imenovanih pirokumulusov, ob dovolj veliki količini vlage pa se ti lahko razvijejo v pirokumulonimbuse, ki lahko ustvarjajo celo strele.

Obstajajo tudi oblaki na približno 60 kilometrih višine

Med najbolj skrivnostnimi so nočni svetleči oziroma noktilucentni oblaki. Pojavljajo se približno 60 kilometrov nad Zemljo, zato sodijo med najvišje oblake. Podnevi so prešibki, da bi jih običajno opazili, najbolj spektakularni pa postanejo v mraku, ko jih Sonce osvetljuje izpod obzorja.

Tudi megla je z meteorološkega vidika precej bolj povezana z oblaki, kot bi morda pričakovali. Megla je pravzaprav stratusni oblak pri tleh, kar pomeni, da se ob sprehodu skozi gosto meglo v resnici sprehajamo skozi oblak.

Danes je naloga povsem preprosta

Za obeležitev današnjega dne zato niso potrebne posebne priprave. Pobudniki predlagajo, da se za nekaj minut ustavimo, pogledamo proti nebu in poskusimo med oblaki prepoznati različne oblike. Lahko jih fotografiramo, narišemo ali pa preprosto opazujemo njihovo počasno spreminjanje.

Morda se nad nami skriva žival, obraz, ladja ali nekaj povsem drugega. Danes imamo vsaj en dober razlog več, da namesto v zaslon za nekaj minut pogledamo proti nebu.

Foto: Jana Bohar