LOKALNO
FOTO: V Bogojini je iz kosa lesa nastala skulptura, ki pripoveduje zgodbo težkega dela
Likovna sekcija Likos Murska Sobota, ki deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Štefan Kovač Murska Sobota, je letos nad vasjo Bogojina pripravila jesensko slikarsko kolonijo. Udeležil se je je tudi kipar Janez Grauf iz Mežice, ki je že vrsto let član sekcije Likos in reden udeleženec slikarskih kolonij.
Na letošnji koloniji v Bogojini je Grauf iz češnjevega lesa izdelal skulpturo rudarsko-kmečke roke, izmučene od trdega dela. Pri ustvarjanju je najprej uporabil žago, nato pa še dleto in kladivo. Končano skulpturo je ob zaključku kolonije predstavil članom likovne sekcije Likos in domačinom iz Bogojine.

Navdih našel v rudarskem življenju
Grauf je tudi tokrat pokazal svoje bogato kiparsko znanje in dolgoletne izkušnje ter s svojim delom dodatno obogatil slikarsko kolonijo. Kot je povedal, se je v Bogojini, med vinogradi in zeleno naravo, dobro počutil.
Delal je v rudniku Mežica, kjer je iz prve roke spoznal, kako težko so si rudarji služili kruh. Rudo so nekoč kopali tudi ročno, prav naporno rudarsko delo pa ga je navdihnilo za izdelovanje izmučenih rudarskih, knapovskih in kmečkih rok.
Osnovnih veščin kiparstva se je učil pri akademski kiparki Dragici Čadež. Pri izdelovanju rok in drugih lesenih skulptur uporablja različne vrste lesa, predvsem hrast in les sadnega drevja iz okolice Mežice.

Z lesom ustvarja že od leta 1981
Janez Grauf se s kiparstvom ukvarja od leta 1981, ustvarjanje pa mu pomeni predvsem zadovoljstvo in sprostitev. Največje veselje mu predstavlja trenutek, ko izdelek dokonča in ga lahko pokaže ljudem, ki jih kiparstvo zanima.
Je tudi član Kulturnega društva Koroških likovnikov, svoja dela pa je doslej predstavljal na številnih razstavah po Sloveniji in v Avstriji. V desetletjih ustvarjanja je nastala bogata zbirka najrazličnejših lesenih skulptur. Kot pravi, se je z leti preprosto »zaljubil« v les.

Za svoje dolgoletno ljubiteljsko ustvarjanje je prejel številna priznanja, ki so mu dala še dodatno spodbudo, da je vedno znova poprijel za motorno žago, dleto in kladivo.
Med njegovimi deli izstopa tudi štiri metre visoka človeška roka, izdelal pa je še skulpturo roke, ki drži grozd.
Če mu bosta zdravje in čas dopuščala, se namerava slikarske kolonije v Bogojini udeležiti tudi prihodnje leto. Takrat bi se rad lotil novega lesenega projekta, povezanega z eno od značilnosti Bogojine.
Tekst in foto: Jože Žerdin
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.


Te roke bi žmetno delale. Amater misli da je upodobil roke, v resnici pa mu manjka znanja anatomije. To kar je napravil, zgleda kot mlahave hrenovke. Roke majo notranjo strukturo, katera se vidi na površini (kosti, mehko tkivo/mišice, žile, kite,...). Ljudje pa spet nasedajo tej prevari in jo po božje častijo. Pa kaman smo mi prišli!