Sabina Celec pojasnjuje: Kdaj ste upravičeni do dolgotrajne oskrbe in kaj vam pripada?

Dolgotrajna oskrba prinaša pomembne možnosti pomoči ljudem, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali starostne oslabelosti ne zmorejo več samostojno opravljati vsakodnevnih opravil. Kdo je do nje upravičen, kako poteka postopek in na kaj morajo biti posamezniki posebej pozorni, je pojasnila Sabina Celec, vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo pri Centru za socialno delo Pomurje.

Dolgotrajna oskrba zajema različne ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali starostne oslabelosti potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Eden ključnih ciljev sistema je ljudem omogočiti, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, hkrati pa zagotoviti dostopnejšo oskrbo v institucijah.

Kot je pojasnila Sabina Celec, dolgotrajna oskrba ni namenjena zgolj starejšim. Pravice lahko uveljavljajo tudi mlajše odrasle osebe, ki zaradi zdravstvenega stanja ali invalidnosti potrebujejo dolgotrajnejšo pomoč. Starostna meja za uveljavljanje pravic je 18 let, zgornje starostne omejitve pa ni.

Kdaj je pravi čas za oddajo vloge?

Celec svetuje, naj posamezniki vlogo oddajo takrat, ko dejansko začnejo potrebovati pomoč pri vsakodnevnih opravilih. To je lahko že takrat, ko oseba ne zmore več samostojno opravljati gospodinjskih del, potrebuje pomoč pri zdravilih ali spremstvo pri dejavnostih zunaj doma.

»V sistemu dolgotrajne oskrbe ne poznamo vlog na zalogo,« je poudarila in pojasnila, da je smiselno postopek začeti, ko se pojavi dejanska potreba po pomoči.

Kdo je upravičen do dolgotrajne oskrbe?

Za pridobitev pravic mora posameznik izpolnjevati več pogojev. Med ključnimi so najmanj 24 mesecev zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v zadnjih 36 mesecih, urejeno stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, dejansko bivanje v državi ter uvrstitev v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Posameznik prav tako ne sme hkrati koristiti primerljivih pravic, ki se z dolgotrajno oskrbo izključujejo.

Upravičenost ugotavljajo posebej usposobljene svetovalke, ki opravijo osebni razgovor na domu uporabnika oziroma v okolju, kjer prebiva. Pri tem ocenijo njegovo samostojnost, sposobnost gibanja, opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, kognitivne sposobnosti in obseg pomoči, ki jo potrebuje.

Pozor: Sama odločba še ne pomeni, da boste pomoč tudi prejemali

Ena najpomembnejših informacij, na katero opozarja Celec, je povezana s postopkom uveljavljanja pravic. Po oddaji vloge in opravljeni oceni upravičenosti vstopna točka izda odločbo, vendar s tem postopek še ni zaključen.

Upravičenec mora z odločbo obiskati izvajalca dolgotrajne oskrbe, kjer se dogovori o izbrani pravici in podpiše osebni načrt. Šele nato lahko začne pravico dejansko koristiti. To velja tudi za denarni prejemek.

»Velikokrat so ljudje navajeni, da ko dobijo odločbo, se jim pravica prizna. Pri nas ne, ampak je potrebno podpisati ta osebni načrt pri izvajalcu,« je opozorila Celec.

Poseben postopek velja tudi za e-oskrbo, pri kateri mora upravičenec z odločbo skleniti pogodbo s pogodbenim izvajalcem, nato pa sledi namestitev potrebne naprave v domačem okolju.

Katere oblike pomoči so na voljo?

V okviru sistema dolgotrajne oskrbe so na voljo dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji, dnevna dolgotrajna oskrba, denarni prejemek in pravica do oskrbovalca družinskega člana. Sistem vključuje tudi dodatni storitvi, in sicer storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo.

Pri izbiri najprimernejše oblike pomoči sodelujeta upravičenec in koordinator dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu. Celec poudarja, da morajo biti pri odločanju na prvem mestu želje in potrebe posameznika, ki pomoč potrebuje.

»Prisluhnimo starejšemu, prisluhnimo tistemu, ki pomoč potrebuje,« je poudarila in dodala, da imajo svojci včasih drugačne predstave o tem, kakšna oskrba bi bila za njihove bližnje najprimernejša.

Kaj krije zavarovanje in kaj mora uporabnik plačati sam?

Po pojasnilih sogovornice so storitve dolgotrajne oskrbe, ki jih uporabniki prejemajo v domačem okolju, trenutno krite iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Pri dolgotrajni oskrbi v instituciji pa mora posameznik sam kriti stroške prehrane in nastanitve.

Pomembno je tudi, da posameznik pred uveljavljanjem nove pravice preveri morebitno prekrivanje z že pridobljenimi pravicami. Med primerljive pravice sodijo dodatek za pomoč in postrežbo, osebna asistenca in institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu. Njihovo usklajevanje oziroma prenehanje koriščenja uporabnik uredi v postopku z izvajalcem.

Oskrbovalec lahko postane tudi družinski član

Posebna možnost je pravica do oskrbovalca družinskega člana. Kandidat mora izpolnjevati zakonsko določene pogoje, med drugim mora biti z upravičencem v ustreznem sorodstvenem razmerju, z njim dejansko prebivati na skupnem stalnem ali začasnem naslovu ter izpolnjevati pogoje glede nekaznovanosti. Za opravljanje te vloge mora tudi zapustiti trg dela in prevzeti skrb za upravičenca.

Če se zdravstveno stanje uporabnika pozneje poslabša, lahko ta poda predlog za ponovno oceno upravičenosti, na podlagi katerega svetovalke ponovno preverijo njegove potrebe.

Opozorilo: Preverite, kdo prihaja na vaš dom

Celec je opozorila tudi na previdnost pri obiskih na domu. Dogaja se namreč, da se posamezniki predstavljajo kot predstavniki vstopne točke oziroma svetovalci za dolgotrajno oskrbo.

Pravi svetovalci uporabnika pred obiskom vedno pokličejo in se z njim dogovorijo za termin. Zato je pomembno preveriti, kdo prihaja na dom in s kakšnim namenom.

Za konec je Celec prebivalcem svetovala, naj informacije pridobivajo pri pristojnih vstopnih točkah in izvajalcih dolgotrajne oskrbe, vloge oddajajo ob dejanski potrebi po pomoči ter so potrpežljivi pri poteku postopkov.

Vstopne točke imajo pri tem pomembno vlogo, saj uporabnikom in njihovim svojcem zagotavljajo informacije, svetovanje, sprejem vlog, ocenjevanje upravičenosti in odločanje o pravicah.

* Slike v članku so simbolične