Bodo v Murski Soboti komunalne storitve cenejše? Kandidati predstavili rešitve

Septembra prihodnje leto se izteče 25-letna koncesijska pogodba za upravljanje centralne čistilne naprave v Murski Soboti. Občina bo morala odločiti, ali bo dejavnost še naprej izvajal koncesionar ali jo bo prevzelo javno podjetje Komunala Murska Sobota. O tem so na finalnem soočenju spregovorili tudi županski kandidati, ki so predstavili različne poglede na prihodnje upravljanje in možnosti zmanjšanja stroškov za občane.

Centralna čistilna naprava Murska Sobota je bila ena od pomembnih tem finalnega soočenja kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota, ki je bilo v četrtek, 12. novembra 2026, v organizaciji televizije IDEA, Sobotainfo in Pomurec.com.

Za županski položaj se potegujejo Jožek Špilak (Demokrati), Gorazd Kerec (Gibanje Svoboda), aktualni župan Damjan Anželj (SD), Andrej Mešič (SDS) in nekdanji župan Anton Štihec (NSi).

V ospredju razprave je bilo vprašanje, kako zagotoviti kakovostne komunalne storitve po čim ugodnejših cenah ter ali bi bilo smiselno več gospodarskih javnih služb prenesti pod okrilje občinskega podjetja.

Po 25 letih se izteka koncesija Petrolu

Sedanja koncesijska pogodba za izvajanje gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se izteče 9. septembra 2027. Čistilno napravo trenutno upravlja Petrol, po izteku pogodbe pa bo naprava prešla v last mestne občine.

Občina bo morala pred tem določiti, kdo bo v prihodnje izvajal javno službo.

Vprašanje je mestni svet obravnaval že septembra letos, vendar svetniki takrat niso odločali o prihodnjem načinu upravljanja. Seznanili so se s študijo, ki primerja podelitev nove koncesije in možnost prenosa dejavnosti na Komunalo Murska Sobota.

Študija je ob uporabljenih predpostavkah kot finančno ugodnejšo izpostavila novo koncesijo, vendar dejanski stroški posamezne možnosti še niso dokončno znani.

Štihec za združevanje služb in zmanjševanje stroškov

V razpravi o učinkovitejšem delovanju občinskih služb je Štihec izpostavil možnosti racionalizacije javnih zavodov.

Po njegovem mnenju bi bilo mogoče nekatere podporne službe, predvsem računovodstvo, združiti in tako zmanjšati stroške delovanja.

Opozoril je, da imajo posamezni zavodi lastne administrativne službe, čeprav bi lahko določene naloge opravljali skupaj. S tem bi po njegovi oceni več sredstev ostalo za druge občinske potrebe.

Špilak: Ključno je, koliko bodo plačevali občani

Špilak je ob vprašanju, ali bi moralo čistilno napravo upravljati zasebno ali javno podjetje, poudaril, da mora biti v ospredju korist občanov.

Zavzel se je za temeljit pregled obstoječih pogodb in pripravo pogojev, ki ne bi bili v škodo občine ali uporabnikov storitev.

Opozoril je, da je treba pred morebitnim novim razpisom natančno preveriti stroške in obveznosti prihodnjega izvajalca.

Ob tem je poudaril tudi pomen močnega občinskega javnega podjetja, ki bi lahko prevzelo več nalog in občini zagotavljalo podporo pri izvajanju javnih služb.

Kerec: Združevanje javnih služb bi lahko prineslo nižje položnice

Kerec je zagovarjal dolgoročno povezovanje gospodarskih javnih služb pod okriljem enega občinskega podjetja.

Kot primera je izpostavil Ljubljano in Maribor, kjer so različne javne službe organizirane pod skupnim upravljanjem.

Po njegovem prepričanju bi lahko takšna ureditev tudi v Murski Soboti prispevala k nižjim oziroma vzdržnejšim cenam komunalnih storitev.

Poudaril je, da to ne pomeni predčasnega prekinjanja obstoječih koncesijskih pogodb. Spremembe bi bilo treba uvajati postopoma, ob njihovem izteku in ob upoštevanju kakovosti storitev.

Kerec je v nadaljevanju opozoril tudi na možnosti združevanja administrativnih, kadrovskih in računovodskih služb javnih zavodov.

Anželj opozoril na zakonske omejitve in finančne učinke

Anželj se je v razpravi odzval predvsem na predloge o združevanju javnih zavodov in njihovih podpornih služb.

Pojasnil je, da je občina že opravila analizo možnosti povezovanja posameznih zavodov, vendar ta po njegovih besedah ni pokazala večjih finančnih učinkov.

Opozoril je tudi na različne zakonske zahteve in posebnosti dejavnosti, zaradi katerih vseh služb ni mogoče preprosto združiti.

Pri prihodnjem izvajanju komunalnih storitev ostaja pomembno, da se odločitev sprejme na podlagi finančnih, organizacijskih in zakonskih pogojev.

Mešič opozoril na stroške občinskih projektov

Mešič je v istem vsebinskem sklopu opozoril predvsem na stroške načrtovane prenove mestnega parka, katere vrednost je bila na soočenju ocenjena na 1,6 milijona evrov.

Menil je, da bi lahko nekatere preprostejše posege izvedlo javno podjetje Komunala Murska Sobota, namesto da občina za celoten projekt najame zunanje izvajalce.

Izpostavil je predvsem ureditev otroškega igrišča, sprehajalnih poti, klopi in zelenih površin.

Anželj mu je odgovoril, da gre za projekt, pri katerem mora občina zaradi vrednosti investicije in evropskega sofinanciranja upoštevati predpisane postopke javnega naročanja.

Bo sprememba upravljanja pomenila tudi nižje položnice?

Eno osrednjih vprašanj ostaja, ali bi prenos upravljanja čistilne naprave na javno podjetje dejansko zmanjšal stroške za gospodinjstva.

Kandidati so predstavili različne možnosti, dokončna odločitev pa še ni sprejeta. Poleg stroškov izvajanja storitev bo treba upoštevati tudi prihodnje investicije, vzdrževanje naprave, kadrovske zmogljivosti in finančna tveganja.

Iztek koncesije septembra 2027 tako predstavlja pomembno odločitev za prihodnje občinsko vodstvo.

Volivci bodo novega župana Mestne občine Murska Sobota izbirali v nedeljo, 15. novembra 2026.