https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/go/1013/3270/DRUZINSKI_DAN_V_DVORCU_RAKICAN
https://www.ris-dr.si/go/1013/3269/VALENTINOVO_V_DVORCU_RAKICAN_2023

GLOBALNO

Danes obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja

10.10.2012 ob 9:30  

Letos že dvajsetič zapored obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, ki to leto poteka pod geslom »Depresija: svetovna kriza«. Do leta 2020 naj bi depresija postala eden najpogostejših vzrokov bolezni v razvitem svetu.

 

Duševno zdravje je ključnega pomena za družbo in posameznika, ne glede na narodnost, kulturo, politično, versko in družbeno-ekonomsko ozadje. Ena najpogostejših duševnih motenj na svetu je depresija. Na njen nastanek vplivajo številne osebnostne, družbene in družbeno-ekonomske značilnosti.

Z depresijo se je lani soočilo vsaj pet odstotkov ljudi

Depresijo ima več kot 350 milijonov ljudi vseh starosti v vseh okoljih, na svoji spletni strani opozarja Svetovna zdravstvena organizacija. Kot poročajo na Inštitutu za varovanje zdravja, naj bi v preteklem letu eden od dvajsetih prebivalcev v sedemnajstih svetovnih državah doživel vsaj eno depresivno epizodo. Na splošno za depresijo v povprečju zboli 8–12 % prebivalcev.

Kako razberemo depresijo?

Za bolezen je značilna široka paleta znakov in simptomov, ki se lahko kažejo v izrazito individualnih telesnih in psiholoških spremembah oziroma v spremembah socialne integracije posameznika. Najpogostejši simptomi so: utrujenost, upad samozavesti, interesa in komunikativnosti, neodločnost, občutek krivde, motnje spanja in apetita, slaba koncentracija in zmanjšana učinkovitost pri delu.

Foto: www.sxc.hu

Depresija tudi gensko pogojena

Pogosteje prizadene ženske, ekonomsko in socialno ogrožene, nižje izobražene in zlorabljene osebe. Na pojavnost pomembno vplivajo tudi genetski dejavniki, saj ljudje, ki imajo depresivno motnjo v družini, dva do trikrat pogosteje zbolijo za depresijo kot družinsko neobremenjeni. Pogosta je tudi pri ločenih osebah (predvsem moških) ter ljudeh s kroničnimi obolenji. Pomemben vpliv na porast depresivnih stanj, zlasti med aktivno populacijo, ima tudi trenutna gospodarska kriza ter s tem povezana visoka stopnja nezaposlenosti, s katero se srečujemo tudi v Sloveniji.

Kako se spopasti z depresijo?

Obstaja veliko tehnik, predvsem je potrebno izpostaviti njeno preprečevanje še preden ta nastane. Veliko prispevajo že številne dnevne aktivnosti v prostem času, redna in zdrava prehrana, različne sprostitvene tehnike za zmanjševanje stresa, zadostno spanje, izogibanje stresnim situacijam, odprt pogovor z družino in prijatelji, izogibanje nezdravim navadam (alkohol, zloraba zdravil,...) in dnevna rutina. Družba bi morala biti do ljudi z depresivno motnjo strpna in razumevajoča, predvsem pa bi morala dajati velik poudarek preprečevanju nastanka tovrstnih motenj. To je možno v veliki meri doseči že z ozaveščanjem in promocijo zdravja med splošno in strokovno javnostjo.

Kam po pomoč?

V Sloveniji se je skozi leta razvila mreža različnih virov pomoči, nekateri so dostopni v okviru zdravstvenega sistema, drugi prek delovanja nevladnih organizacij, pri zasebnikih itd. V knjižici »Kam in kako po pomoč v duševni stiski?«, ki je dostopna na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je sistematičen pregled vseh oblik pomoči, ki jo posameznik lahko dobi v primeru duševne stiske. Ob tem je razloženo tudi, kam naj se posameznik obrne v skladu z določeno težavo, s katero se sooča.

 

Vir: Inštitut za varovanje zdravja, Zavod za zdravstveno varstvo

    Komentarji

    1. gost
      10.10.2012 ob 12:45 smrkci gost

      Mi delavci,študenti,dijaki in tisti ljudje ki nimamo nič, ker nam je ta banda lopovska vse pokradla zaradi njih smo depresivni,stresni in brez samozavesti,ko bo pa prišlo do vojne potem pa ta banda lopovska odbeži v druge države,kjer imajo denar ki so nam ga pokradli.

      5 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.