Končno poročilo razkrilo okoliščine tragične letalske nesreče v Gančanih

Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov pri ministrstvu za infrastrukturo je objavila končno poročilo o tragični letalski nesreči, ki se je zgodila 17. novembra 2024 v Gančanih v občini Beltinci.

V nesreči letala Cessna 172 z registrsko oznako S5-DLM so umrli 33-letni pilot in dva potnika. Letalo, ki je bilo v lasti oziroma upravljanju Športnega društva Letalski center Maribor, je bilo po trku v teren popolnoma uničeno.

Preiskovalci ob tem poudarjajo, da namen poročila ni ugotavljanje krivde ali odgovornosti, temveč izboljšanje varnosti letenja in preprečevanje podobnih nesreč v prihodnje.

Let se je začel brez posebnosti

Pilot je z dvema potnikoma načrtoval let, med katerim naj bi preletel domači kraj vzhodno od Murske Sobote. Načrtovana pot je vključevala prelet vizualnih letalskih točk, območje Lendave in povratek na Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letalo je z mariborskega letališča vzletelo ob 11.09. Po navedbah iz poročila je bil let sprva izveden skladno z načrtom in brez posebnosti. Pilot je med letom komuniciral s kontrolo zračnega prometa in sporočal višino leta.

Ob 11.25 je sporočil prelet vizualne letalske točke ME3, kontrolor pa mu je naročil, naj ob povratku javi prelet reke Mure.

V nadaljevanju je letalo začelo postopoma izgubljati višino. Med naseljema Gančani in Lipovci je letelo na višini 1400 čevljev, kar pomeni približno 426 metrov nadmorske višine. Ker je višina terena na tem območju približno 170 metrov, je bilo letalo le še okoli 250 metrov nad tlemi.

Po preletu Gančanov je pilot izvedel desni zavoj. Med manevrom je letalo še naprej izgubljalo višino, nato pa je približno 950 metrov jugovzhodno od naselja trčilo v teren.

Letalo je v 22 sekundah izgubilo okoli 100 metrov višine

Ena izmed najbolj pretresljivih ugotovitev poročila je, da je letalo v zadnjih trenutkih pred nesrečo izredno hitro izgubljalo višino. Po podatkih preiskovalcev je v 22 sekundah izgubilo približno 100 metrov višine.

Preiskovalci niso našli dokazov o tehnični okvari letala, motorja, propelerja ali krmilnega sistema. To pomeni, da po ugotovitvah poročila ni bilo znakov, da bi do nesreče prišlo zaradi odpovedi ključnih delov letala.

Pilot je imel veljavno dovoljenje za vizualno letenje, ni pa imel pooblastila in izkušenj za instrumentalno letenje. To je pomembno zlasti zato, ker so bile na območju nesreče vremenske razmere zelo zahtevne.

Megla je segala do približno 300 metrov nad tlemi

Vreme je bilo po ugotovitvah preiskovalcev eden ključnih dejavnikov nesreče. Poročilo povzema podatke Agencije Republike Slovenije za okolje, po katerih je bila vzhodno od približne črte Mureck-Ormož prisotna megla. Zahodno od te navidezne črte je bilo vreme precej jasnejše, vidljivost pa boljša.

Na podlagi posnetkov kamer in meteoroloških modelov so preiskovalci ocenili, da je megla segala do približno 300 metrov nad terenom. Na meteorološki postaji Murska Sobota v Rakičanu je bila horizontalna vidljivost ocenjena na približno 300 metrov, vertikalna pa na okoli 60 metrov nad terenom.

Napoved za vizualno letenje čez Prekmurje je že zjutraj opozarjala na slabe razmere. V časovnem oknu od 10. do 12. ure je bila napoved za vizualno letenje označena z oznako X, kar pomeni neugodne oziroma neprimerne razmere. Poznejša napoved izboljšanja ni več predvidevala.

Poročilo ugotavlja, da so bile meteorološke razmere na dan nesreče ponekod sicer lahko primerne za vizualno letenje, vendar ne na območju, kjer je bila načrtovana višina leta do 1000 čevljev nad terenom. Zaradi goste megle pod približno 300 metri nad tlemi so vremenske razmere pomembno vplivale na dogajanje pred nesrečo.

Foto: Arhiv