https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Kako uspešno vplivati na predpis?

Murska Sobota, 22.10.2012 ob 13:40  

Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja je v Hotelu Vivat v Moravskih Toplicah organiziralo delavnico z naslovom: Uspešno vplivanje na oblikovanje politik in predpisov na državni in lokalni ravni, ki jo je vodil Matej Verbajs, zaposlen kot pravni svetovalec pri Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

Ugotavljajo, da nevladne organizacije s pobudami za spremembe zakonov, pravilnikov, občinskih odlokov in drugih predpisov kljub številnim znanjem, izkušnjam in dobrim predlaganim rešitvam pogosto ne uspejo. Razlog za to so pogosto »tehnične« napake. Na delavnici so se ukvarjali s vprašanjem kako spremeniti predpise, ki določajo pravice invalidov, omejujejo zaposlovanje v kulturi, ne omogočajo mladim koriščenja nekih prostorov ali kako drugače vplivajo na področja, na katerih delujejo nevladne organizacije.
Matej Verbajs je pojasnil, da je postopek sprejemanja kompleksen, uspeh pa je v največji meri odvisen od tega, kako dobro ga poznamo. Dela se namreč ne lotevamo enako, če spreminjamo občinski odlok ali zakonski akt, o katerem odloča državni zbor. Šele, ko postopek dobro poznamo, natančno vemo, kateri organi, sveti kolegiji ali delovna telesa so v postopku tisti, ki o spremembah odločajo. Šele, ko poznamo postopek, tudi vemo, kdaj je sploh pravi čas za predlog spremembe in kdo so ljudje, ki ga morajo dobiti.
Spremembe družbenih pravil 
Za sprejemanje odloka ali zakona obstaja urejen postopek sprejemanja družbenih pravil (npr. občinska uprava, župan, občinski svet). Možni so vplivi različnih družbenih interesov pri normiranju družbenega pravila (civilna družba, gospodarstvo, stanovske organizacije, zahteve vladajoče elite,..). Odločitev za spremembo nekega predpisa pogosto tiči v slabem izvajanju predpisa, zaradi težav v konkretnem (odmevnem) primeru ali zaradi prehitre, nekvalitetne in površne prejšnje spremembe. Možni predlagatelji občinskih predpisov: župan, vsak svetnik, delovna telesa (komisije in odbori) oz. 5 % volivcev v občini.
Sodelovanje občanov
Kot oblike sodelovanja občanov pa poznamo zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Zbor občanov, ki ga skliče župan, če tako zahteva 5% volivcev, oblikuje stališča, daje mnenja, pobude. Naknadni referendum, s katerim se potrdi ali zavrne sprejet akt, se razpiše na zahtevo 5 % volivcev. Ljudska iniciativa, ki jo lahko zahteva 5 % volivcev, zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta občine.
Lobiranje
V delavnici je bilo prav tako izpostavljeno lobiranje. ki je v bistvu nejavno vplivanje na odločanje državnih organov pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih odločitev za interesno organizacijo. Potrebno je paziti na pasti obiranja:
obvezen vpis v register pri Komisiji za preprečevanje korupcije
poročanje o svojem delu do 31. januarja za preteklo leto (kje je lobiral, koliko je dobil plačano, način lobiranja, cilj lobiranja,..)
prepoved vplivanja v upravnih, sodnih postopkih
prepoved posredovanja netočnih ali zavajajočih informacij lobirancem  

Ugotavljajo, da nevladne organizacije s pobudami za spremembe zakonov, pravilnikov, občinskih odlokov in drugih predpisov kljub številnim znanjem, izkušnjam in dobrim predlaganim rešitvam pogosto ne uspejo. Razlog za to so pogosto »tehnične« napake. Na delavnici so se ukvarjali z vprašanjem kako spremeniti predpise, ki določajo pravice invalidov, omejujejo zaposlovanje v kulturi, ne omogočajo mladim koriščenja njim namenjenih prostorov ali kako drugače vplivajo na področja, na katerih delujejo nevladne organizacije.


Matej Verbajs je pojasnil, da je postopek sprejemanja kompleksen, uspeh pa je v največji meri odvisen od tega, kako dobro ga poznamo. Dela se namreč ne lotevamo enako, če spreminjamo občinski odlok ali zakonski akt, o katerem odloča državni zbor. Šele, ko postopek dobro poznamo, natančno vemo, kateri organi, sveti, kolegiji ali delovna telesa so v postopku tisti, ki o spremembah odločajo. Šele, ko poznamo postopek, tudi vemo, kdaj je sploh pravi čas za predlog spremembe in kdo so ljudje, ki ga morajo dobiti.

Spremembe družbenih pravil 

Za sprejemanje odloka ali zakona obstaja urejen postopek sprejemanja družbenih pravil (npr. občinska uprava, župan, občinski svet). Možni so vplivi različnih družbenih interesov pri normiranju družbenega pravila (civilna družba, gospodarstvo, stanovske organizacije, zahteve vladajoče elite,..). Odločitev za spremembo nekega predpisa pogosto tiči v slabem izvajanju predpisa, zaradi težav v konkretnem (odmevnem) primeru ali zaradi prehitre, nekvalitetne in površne prejšnje spremembe. Možni predlagatelji občinskih predpisov so: župan, vsak svetnik, delovna telesa (komisije in odbori) oz. 5 % volivcev v občini.

Sodelovanje občanov

Kot oblike sodelovanja občanov pa poznamo zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Zbor občanov, ki ga skliče župan, če tako zahteva 5% volivcev, oblikuje stališča, daje mnenja, pobude. Naknadni referendum, s katerim se potrdi ali zavrne sprejet akt, se razpiše na zahtevo 5 % volivcev. Ljudska iniciativa, ki jo lahko zahteva 5 % volivcev, zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta občine.

Lobiranje

V delavnici je bilo prav tako izpostavljeno lobiranje, ki je v bistvu nejavno vplivanje na odločanje državnih organov pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih odločitev za interesno organizacijo. Potrebno je paziti na pasti lobiranja:

- obvezen vpis v register pri Komisiji za preprečevanje korupcije

- poročanje o svojem delu do 31. januarja za preteklo leto (kje je lobiral, koliko je dobil plačano, način lobiranja, cilj lobiranja,..)

- prepoved vplivanja v upravnih, sodnih postopkih

- prepoved posredovanja netočnih ali zavajajočih informacij lobirancem. 

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      22.10.2012 ob 21:06 gost gost

      večina - (poudarek je na večina) nevladnih organizacij je mešalcev megle in edina možnost zaposlitve FDV kadra. So priklopljeni na proračun, vendar se jih pa nikjer ne vidi in ne sliši. Bom predlagal vladi, da se zmanjša to število in varčuje.

      1 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      23.10.2012 ob 13:12 predlagaj vladi... gost

      Če kdo privarčuje z nevladnimi organizacijami, je to ravno država, ki sama ne uspe zadovoljiti vseh potreb državljanov. Pomisli samo, kako bi država zagotavljala požarno varnost brez tisoče prostovoljnih gasilcev?? Če bi država zmogla sama poskrbeti za vse, nevladnih org. sploh nebi bilo v tako velikem številu. Nevladne org. so še kako pomembne, imaš pa prav, da se jih premalo sliši in premalo vidi. Daj raje Vladi kak boljši predlog :))

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.