Življenje na Titovi cesti

"Ko predsednik vlade svoj odnos do Tita opiše z osebno izkušnjo staršev, ki brez njega v svoji hiši ne bi smeli govoriti slovensko, je prestopil mejo. Za etično presojo zgodovinskega obdobja je veliko pomembneje, kaj se je zgodilo tistim, ki so si drznili v svojem jeziku povedati besedo ali dve preveč - in bili zato izgnani, ubiti, zaprti ali prisiljeni k molčanju.

Ustvarjanje prihodnosti ni možno, dokler brskaš po preteklosti. Toda z zgodovino ne moremo opraviti tako, da se sprenevedamo o grozljivosti njenih napak - sploh če to počnemo zaradi povsem pragmatičnih političnih interesov v sedanjosti. Ko danes komunisti priznavajo krivdo ali vsaj obžalujejo povojne poboje, to počnejo tudi zato, da jim ne bi bilo treba govoriti o vseh drugih drobnih in velikih zatiranjih, ki so si jih rutinsko privoščili v vseh naslednjih štirih desetletjih in pol svoje oblasti."

Vir: Janez Šušteršič, ekonomist, Finance.si