https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://www.jenamena.si/
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Kakovost zraka in zdravje ljudi – skupen interes nas vseh

Murska Sobota, 20.06.2013 ob 14:05  

Agencija RS za okolje (ARSO) je včeraj v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Mestno občino Murska Sobota in Inštitutom za varovanje zdravja organizirala predstavitev z naslovom »Kakovost zraka in zdravje ljudi – skupen interes nas vseh«.


Namen predstavitve je bil splošni in strokovni javnosti pokazati podatke o stanju in vplivih onesnaženega zraka na zdravje ljudi, cilj pa spodbuditi  uporabo kazalcev okolja za presojo in spremljanje izvajanja ukrepov. Ker se v povezavi  s kakovostjo zraka pripravljajo tudi odloki o načrtih za kakovost zraka na nivoju občin, bodo s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje prikazani ukrepi ter državne finančne spodbude, s katerimi razpolaga Eko sklad za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji. Dejstvo je, da je pomembno, da občine ukrepajo in vzpostavijo sistem spremljanja izvajanja ukrepov, na osnovi katerega bomo zadihali boljši zrak. Za to pa potrebujejo bolj podrobne podatke na nivoju občine. 

Za izboljšanje kakovosti zraka je nujno povezovanje znanosti, politike in javnosti

Dejstvo je, da se je kakovost zraka v zadnjih 60 letih bistveno izboljšala. Zmanjšale so se koncentracije žveplovega dioksida, benzena, svinca, toda kljub temu še vedno ne dihamo takšnega zraka, kot ga predpisuje evropska zakonodaja in kot bi si to želela večina Evropejcev. Ker večina evropskih držav presega za zdravje dovoljene koncentracije delcev in ozona, je dejstvo, da so potrebne nadaljnje izboljšave. Ravno zaradi tega je vzela Evropska Komisija v letu 2013 pod drobnogled vso zračno zakonodajo.

Cilj pregleda je vzpostaviti takšne standarde, ki bodo prispevali tako k blaženju podnebnih sprememb, kot zmanjšanju učinkov onesnaženega zraka na zdravje ljudi in ekosisteme. Pogosto so lokalne in regionalne oblasti tiste, ki te politike uporabljajo v praksi in se ob tem spopadajo z vsakodnevnimi izzivi, ki so posledica slabe kakovosti zraka. Med njimi so tudi lokalne oblasti, ki imajo na voljo pravo bogastvo informacij in konkretnih rešitev za reševanje problematike onesnaženosti zraka na svojem območju. Zato je povezovanje lokalnih oblasti, izmenjava izkušenj pri spopadanju z izzivi, idej in rešitev izjemno pomembno. S tem pridobijo nova orodja za doseganje zakonodajnih ciljev, izboljša pa se tudi obveščenost prebivalcev ter posledično zmanjša vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi.

Izpusti v zrak so se v zadnjem desetletju zmanjšali in so pod dovoljenimi vrednostmi

Izpusti onesnaževal v zrak so se v obdobju 1990–2011 drastično zmanjšali. Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo (dušikovi oksidi, žveplov dioksid, amonijak) so se zmanjšali za 73 %, izpusti predhodnikov ozona (dušikovi oksidi, ogljikov oksid, metan, organski ogljikovodiki brez metana – NMVOC) pa za 41 %. Primerjava izpustov plinov (na prebivalca), ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, uvršča Slovenijo na 15. mesto med državami EU. Pri izpustih predhodnikov ozona (na prebivalca) Slovenija v skupini EU zaseda precej visoko, 7. mesto (podatki 2010).

Za izboljšanje kakovosti zraka je nujno spremljanje izpustov v zrak na ravni občine in  izmenjava podatkov o izpustih med državo in občino

Evidence izpustov onesnaževal v zrak so pomemben podatek, saj služi v prvi fazi za posnetek stanja onesnaževanja zraka, v naslednji fazi pa je podlaga za izvajanje ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja in s tem tudi onesnaženosti zraka. Poleg tega so podatki iz evidenc tudi vhodni podatek za napovedi kakovosti zunanjega zraka. Na nivoju občine je glavni problem, ker vhodnih podatkov, potrebnih za izračun izpustov, večinoma ni voljo. Izpuste v zrak v Pomurski statistični regiji za leto 2011 si lahko pogledate v spodnji tabeli.

Upravna enota

Izpusti SO2 (t/leto)

Izpusti NOx (t/leto)

Izpusti NMVOC (t/leto)

Izpusti PM10 (t/leto)

Izpusti Pb (t/leto)

Gornja Radgona

31

284

257

195

0,035

Lendava

72

410

789

221

0,042

Ljutomer

38

294

441

346

0,031

Murska Sobota

88

2163

715

582

0,099

SKUPAJ - Pomurje

229

3151

2202

1344

0,2070

SKUPAJ - Slovenija

10898

44554

31826

18516

16,915

Vir: Državne emisijske evidence, Agencija RS za okolje 2013

Zagotavljanje učinkovitega kroženja dušika v kmetijstvu je med najpomembnejšimi ukrepi za zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v zrak

V kmetijstvu krožijo velike količine dušika. Za leto 2010 je količina dušika v živinskih gnojilih v Sloveniji ocenjena na 31.522 t, količina dušika v mineralnih gnojilih pa na 27.486 t. Kmetijstvo prispeva k skupnim izpustom v Sloveniji 95,5 % amonijaka, 76,4 % didušikovega oksida in 3,9 % dušikovega oksida. Za zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v zrak, pa tudi v vode, je najpomembneje, da je gnojenje z dušikom usklajeno s potrebami rastlin. Tudi vsebnost beljakovin v obrokih za domače živali mora biti usklajena s potrebami živali. Ker je izkoriščanje dušika v živinoreji precej slabše (15 do 40 %) kot v rastlinski pridelavi (30 do 60 %), je pomembno, da živinska gnojila koristno uporabijo za gnojenje kmetijskih rastlin. Z vsemi temi ukrepi se zmanjšajo potrebe po industrijsko vezanem dušiku, s tem pa tudi obremenjevanje okolja z dušikovimi spojinami. V Pomurju je količina dušika iz živinskih gnojil na ha kmetijske zemlje dobrih 5 % manjša od povprečja Slovenije, grobo ocenjen vnos dušika iz mineralnih gnojil pa za približno 50 % presega slovensko povprečje. K večji porabi mineralnih gnojil prispeva specifična raba kmetijskih zemljišč, predvsem velik delež njiv. 

Kljub temu, da so izpusti onesnaževal v zrak pod dovoljenimi vrednostmi, kakovost zraka zaradi onesnaženosti z delci ostaja problem na območju celotne Slovenije

Onesnaženost zraka z delci PM10 je problematična na območju celotne Slovenije, tudi v Prekmurju, še posebej v zimskih mesecih. V letu 2012 so na Agenciji RS za okolje zabeležili 44 preseganj mejne dnevne koncentracije PM10 (dovoljeno 35) na merilnem mestu Rakičan pri Murski Soboti. K temu so največ prispevale vremenske razmere in individualna kurišča, deloma tudi promet, industrija ter prašenje (resuspenzija). V zimskem obdobju opažajo, da se je zaradi ekonomske situacije povečala uporaba trdih goriv, predvsem drv za ogrevanje. Tako v mrzlih dneh s šibkim vetrom prihaja do visokih koncentracij delcev v večjih naseljih, predvsem zaradi individualnih kurišč. V poletnih mesecih je problematičen predvsem ozon, saj koncentracije pogosto presegajo za zdravje dovoljene vrednosti. Obe onesnaževali, ozon in delci PM10, sta problematični predvsem zaradi daljše obstojnosti in možnosti prenosa na daljše razdalje preko meja, torej tudi iz bolj obremenjenih predelov onkraj meja.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      20.06.2013 ob 21:02 gost gost

      Imamo nesposobno ministrstvo ki skrbi za okolje. Niso popolnoma nič naredili, da bi se zmanjšalo onesnaževanje, Kaj sploh delajo ti ljudje na ministrstvu.

      0 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.