http://www.lums.si/aktualno/1/386/organiziramo-priprave-na-maturo-iz-nemskega-in-angleskega-jezika-ter-matematike.html
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://yes-pohistvo.si/kuhinjski-bloki
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Negovsko jezero – speči biser, ki naj bi znova privabljal številne obiskovalce

23.09.2013 ob 10:00  

Nekoč je bilo v okolici Negove in gradu 14 večjih in manjših ribnikov, ki so imeli v času vpada Turkov v to ozemlje velik obrambni pomen. Od teh so ostali le trije, dva manjša tik pod graščino Gosijak in Klokečov ribnik ter večji, sedaj imenovan Negovsko jezero. Jezero, ki je v preteklosti predstavljalo središče dogajanja, danes pa k njemu zaidejo le maloštevilni obiskovalci, naj bi v prihodnje znova zaživelo.


Krajinski park Negova in Negovsko jezero

Že od leta 1967 je jezero z okolico zavarovan krajinski park, zaradi favne in flore, geoloških tvorb, urbanističnih in turističnih razlogov ter izredne krajinske lepote. Krajinski park je velik 176, 52 ha in obsega tudi središče Negove z gradom ter skoraj celotno Kunovo. Nastalo je v dolini Kunovskega potoka z zajezitvijo grajskih ribnikov. Jezero obsega 11,3 ha in je globoko 1,5–3 metre, njegova največja globina je ob nasipu, kjer je globoko tudi do 5 metrov.

Rastlinski in živalski svet v jezeru je zelo bogat

V jezeru uspevata beli lokvanj in redki vodni orešek. Rastlinski svet ob jezeru se je prilagodil na stalno stoječo vodo, zato v neposredni bližini najdemo več vlagoljubnih rastlin kot je črna jelša. Jezero obdaja mešani gozd, v bližini jezera je tudi zelo znan Žigrtov hrast. V jezeru prebivajo krapi, amurji, ščuke, jegulje, krapi, žabe, smuči in drugo. Vidite lahko tudi mnoge vodne ptice, najbolj številne so vodne race.  Občudujete lahko tudi labode. V jezeru je živela tudi vidra, vendar je izginila v času regulacije reke Ščavnice okrog leta 1985.  Okolica jezera je zavarovana kot naravni spomenik, saj nudi dom redkih rastlinskih vrstam.  Z zdravilnim blatom iz Negovskega jezera se lahko razvajate tudi v številnih slovenskih zdraviliščih.

 

Nekoč zelo priljubljeno kopališče

Nekoč je bilo Negovsko jezero zelo priljubljeno s svojimi lesenimi bazeni in urejeno skakalnico, kjer se je ob vikendih zbralo tudi do 2000 tisoč kopalcev.  Obiskovalci so prihajali tudi iz Maribora in drugih območij Slovenije. Jezero je krajanom nudilo zaslužek, saj so tam prodajali gibanice, napitke, lokalno pridelano hrano in vse ostalo, kar so lahko prodali. Danes je slika popolnoma drugačna, k jezeru prihajajo posamezniki, ki potrebujejo mir in tišino, jezero z bližnjo okolico pa je priljubljen prostor za ribolov, sprehajanje, čolnarjenje. Včasih so jezero čistili na vsaka 4 leta, vendar so to sedaj opustili. Danes je dno poraslo z muljem in onesnaženo, zato tudi ni več kopalcev.

Pod jezom se nahaja veličasten Sitarjev mlin, nad jezerom pa stoji hiša Ivana Krambergerja – dobrotnika iz Negove. Mlin je bil nekoč v lasti negovskega gospostva, po letu 1930 pa ga je imel v najemu Sitar, za njim pa njegov zet Fras. Imel je dve vodni kolesi in dva para vodnih kamnov. Mleli so vse vrste zrnja in si za plačilo jemali eno desetino zrnja.  V bližnji okolici jezera pa se lahko odžejate pri naravnih slatinskih vrelcih v Ivanjševcih in Stavešincih. V Negovi si lahko ogledate tudi grad, ki spada med največje in najbolj značilne gradove v Pomurju.

Revitalizacija jezera

Pora, razvojna agencija Občine Gornja Radgona in Univerza v Mariboru, skupaj izvajata projekt z naslovom Revitalizacija naravnega in turističnega bisera Ščavniške doline Negovsko jezero. Na OŠ Antona Trstenjaka je od drugega do četrtega julija potekala tri dnevna poletna šola, katere so se udeležili predvsem študentje iz okolice Negove. Skupaj so naredili predlog osnutka učne table, ki bo predstavljala Negovsko jezero in bo del nastajajoče učne poti. S predavatelji so si ogledali Negovsko jezero, naredili kemijsko in fizikalno analizo vode, identificirali ekosisteme, določili njihovo funkcijo in jih vrisali na karto jezera.

Septembra so se domačini, ribiči, gozdarji, predstavniki občinske uprave in upravne enote ponovno zbrali ter pregledali revitalizacije jezer, ki so se izkazale za uspešne. Predstavili so svoje predloge in se dogovarjali o konkretnih oživitvah. Delavnice je izvedel Mednarodni center za ekoremediacije pod vodstvom strokovnjakinje prof. dr. Ane Vovk Korže in pod okriljem Filozofske fakultete v Mariboru.Z revitalizacijo jezera bi se povečalo zanimanje za zavarovano območje Krajinski park Negova in Negovsko jezero, ponujale bi se nove možnosti za razvoj turizma in prispevali bi k ohranjanju in povečanju biotske raznovrstnosti zaščitenega območja.

Lokalno prebivalstvo želi, da bi se ponovno uredila kopališča, da bi se uredil kamp, lokalna kulinarika, učna pot okoli jezera, da bi se povezale kolesarske poti z okoliškimi znamenitostmi kot je grad, slatinski vrelci itd.  Želijo oživitev lokalne ponudbe, ki je živela v času naravnega kopališča in želja je, da bi jezero razdelili na različne dejavnosti. Razmišljajo o obnovitvi kopalnih zmožnostih jezera in o razvoju mehkega turizma. Pomembno je, da se jezero revitalizira tako, da bo dobilo atraktivno okolico, kjer bo ohranjena narava in čisto okolje, zaradi česar se bodo ljudje radi zadrževali ob jezeru. S tem bi povečali tudi možnost zaposlovanja  lokalnega prebivalstva.

 

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    https://yes-pohistvo.si/

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.